Na pragu drugačnega

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 24. januar 2021 / 11:16

Vse več je razumnih glasov, ki nam sporočajo, da ta svet po pandemiji ne bo nikdar več tak, kot je bil pred njo. Pandemija je spremembe, ki se pripravljajo že lep čas, samo odložila oziroma preusmerila našo pozornost …

Kam gre ta svet

Eden od razlagalcev sprememb, ki se že uveljavljajo, je hrvaški filozof Srećko Horvat, rojen leta 1983 v Osijeku. Kaj je torej s svetom, v katerem živimo, se spreminja na bolje ali na slabše? »Če bi zdaj v tem trenutku vprašali ljudi, ali se je svet spremenil na bolje, bi večina ljudi, tudi jaz, odgovorila, da se svet ni spremenil na bolje. Leta 2020 smo lahko videli, da so najbolj obogateli ravno tisti, ki že leta, desetletja kopičijo ogromen dobiček, tako da uničujejo planet, kršijo delavske pravice itd. Elon Musk, Jeff Bezos ... Ko je vladalo popolno zaprtje, so seveda imela korist podjetja iz Silicijeve doline, kot je Amazon. Videli ste, kako je koronakriza pripeljala do pospešitve tako imenovane četrte industrijske revolucije. Pospešitve nadaljnje digitalizacije življenja, zoomifikacije življenja, učenja na daljavo, poučevanja na daljavo, sestankov na daljavo, spolnih odnosov na daljavo, vsega ... na daljavo. Postali smo odvisni od tehnologije, in to se je zdaj zgodilo hitreje, kot pa če ne bi bilo pandemije. Po eni strani je to slabo. Ne samo naša služba, tudi naša socialnost je odvisna od digitalne tehnologije. Ne samo delo in učenje prek zaslona, vsa ljudska družbenost, vse, kar je socialno, ljubezen, prijateljstvo, se dogaja prek tega. To je skrb vzbujajoče. Na drugi strani pa smo še vedno v tem zgodovinskem trenutku, ki še ni končan. Še vedno je odprt, v katero smer že pač gre. Hkrati z virusom in zaprtjem se je zgodilo veliko večje in hitrejše povezovanje ljudi na svetu, kot bi se to kdaj koli zgodilo. Zgodil se je neke vrste kognitivni skok med ljudmi, ki so se nenadoma znašli v zelo podobnih razmerah ... od zaprtja do vsakodnevnega strahu, prizadetih z naravnimi nesrečami. Tukaj ni samo potres na Hrvaškem, tu so poplave, kobilice v Afriki. Sedem milijonov ljudi na leto še vedno umre zaradi onesnaženosti zraka, po vseh podatkih do leta 2025 več kot polovica človeštva ne bo imela dostopa do pitne vode. Smo v zares posebnem zgodovinskem obdobju. Koronakriza je samo ena od teh eshatoloških groženj …«

Imamo alternativo?

»Edina alternativa, ki jo imamo, je, da radikalno izumimo svet na novo. Da ga radikalno spremenimo, ker drugače sveta ne bo več. Po vseh podatkih, pa tudi to, kjer živimo vsak dan, vi v Sloveniji, mi na Hrvaškem, nekdo v Braziliji, mislim, da je zelo jasno in da se vse več ljudi zaveda, da smo v trenutku, v katerem je samo vprašanje časa, kdaj bomo, če že nismo, dosegli tisto, kar se v ekologiji imenuje – threshold – prag. Da bomo presegli prag, mejo, ko ne bo več vrnitve. Tisto, kar nam predstavlja alternativo, če ne spremenimo sveta, je izumrtje. Izumiranje vrste. Svet, v katerem se preprosto ne bo več moglo živeti. To je realno. To ni nekaj, kar nas čaka čez 100 let. Projekcije govorijo, da bo imel svet čez 5 ali 10 let resne težave s dostopom do pitne vode. Že zdaj imamo resne težave s sušo po svetu, s poplavami …«

Fenomen Assange

Filozof Horvat je prijatelj in velik zagovornik Juliana Assangea, ustanovitelja WikiLeksa. Kako komentira odločitev britanskega sodišča, da ga ne bo izročilo ZDA? »Bil je velik šok. Sojenje v Londonu sem spremljal v živo. Način, kako je sodnica kot papagaj recitirala argumentacijo tožilca iz ZDA, je bil obupen. Vse je bilo videti, kot da ga bodo na koncu izročili. Potem pa se je v nekem trenutku sodnica oprla na njegovo duševno zdravje. Na to, kar so številni zdravniki povedali, da je Julian postal samomorilen, kdo pa ne bi po dveh letih zapora, desetih letih t. i. arbitrarnega pridržanja, najprej v hišnem priporu, potem na ekvadorskem veleposlaništvu, zdaj pa dve leti v stavbi, ki se imenuje britanski Guantanamo. Tam sem bil pred enim letom. To je grozen kraj, grozen zapor. S korono je še slabše. Nikogar ni videl zadnje leto. Je slabega zdravja. To je velika in dobra novica. Zelo sem srečen. Problematična je argumentacija sodnice. Izročili ga ne bodo samo zaradi njegovega duševnega zdravja, ob tem pa je dejala, da je popolnoma normalno, da je CIA prisluškovala na ekvadorskem veleposlaništvu, da bi ga drugače morali izročiti. To je velika zmaga za Assangea in njegovo družino, vse njegove podpornike. Medtem pa to ni zmaga svobode govora in svobode tiska. To, kar trenutni dogodek implicira, je, da se še vedno lahko kdo pojavi na Assangevem mestu. Najbolj pa me skrbi, da Julian Assange, če vemo, da so ga že prej želeli zastrupiti na ekvadorskem veleposlaništvu, ko bo prišel na svobodo, ne bo varen. Ta boj se nadaljuje. Zato se moramo v tem boju združiti, še posebej novinarji.« (Vir: Gašper Andrinek, radijski intervju, MMC RTV SLO)