Vdor v Kongres

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 16. januar 2021 / 08:25

Zadnjič smo se spomnili dvestote obletnice kongresa Svete alianse v Ljubljani, 1821. To pot pa se ozremo na vdor v Kongres ZDA, ki so ga 6. januarja izvedli pristaši predsednika Trumpa, ki se očitno ne more sprijazniti s svojim porazom …

Ena hiša, dva domova

Dejstva so znana. Pristaši Donalda Trumpa, ki jih je na demonstracije v Washington pozval predsednik sam, so 7. januarja vdrli v Kongres ZDA, najvišjo institucijo zakonodajne veje oblasti v ZDA. To so storili prav na dan, ko je Kongres potrjeval izide predsedniških volitev novembra lani. Dejstva so znana in jih tu ne kaže ponavljati. Poglejmo si raje, kaj sploh je ta najvišji dom ameriške demokracije. »Kongres Združenih držav Amerike je zakonodajna veja oblasti ZDA in vodilno telo ameriške zvezne vlade. Kot dvodomna ustanova združuje spodnji dom (The House of Representatives) in zgornji dom – Senat. Spodnji dom ima 435 članov (plus pet članov, predstavnikov iz Ameriške Samoe, Washingtona, Guama, Severnih Marianskih otokov, Portorika in iz Ameriških deviških otokov); vsak predstavlja določeno okrožje, njegov mandat pa traja dve leti. Senat ima sto senatorjev, ki imajo šestletni mandat. Vsaka zvezna država ima dva senatorja, ne glede na število prebivalstva. Ustava ZDA določa, da je zakonodajna oblast države kongres. Zgornji in spodnji dom sta načeloma enakopravna, vendar so nekatere določene moči dane zgolj enemu. Sam izraz kongres se lahko nanaša tudi na samo sejo. Zgradba, v kateri deluje Kongres, se imenuje United States Capitol in stoji na Kapitolskem griču v Washingtonu. 'Prvi kontinentalni kongres' je bil zbor predstavnikov iz dvanajstih od trinajstih britanskih kolonij v Severni Ameriki. Četrtega julija 1776 je bila na drugem kontinentalnem kongresu sprejeta in potrjena Deklaracija neodvisnosti, v kateri se prvič omenja en narod in nova državna skupnost ZDA. Poglavja o konfederaciji so leta 1781 bila osnova za ustanovitev Kongresa, tedaj enodomnega političnega telesa enakovrednih predstavnikov posameznih držav, s pravico veta na skoraj vse sprejete odločitve.« (Vir: Wikipedija) In ne nazadnje: slovenske korenine imata člana Kongresa Amy Klobuchar in Paul Gosar.

Senat ZDA

Kongres je torej ena velika hiša (Capitol), v njej pa sta dva domova. Zgornji je tudi najvišji. »Senat ZDA je zgornji dom dvodomnega kongresa Združenih držav Amerike. Sestavo in pooblastila senata določa prvi člen ameriške ustave, čeprav ne opredeljuje obeh domov kot 'zgornjega' in 'spodnjega'. To poimenovanje izvira iz razlik med njima – senat velja za prestižnejšo ustanovo, saj je manjši, ima več politične moči in daljše mandate. Senatorji so izvoljeni za obdobje šestih let. Vsako zvezno državo zastopata dva senatorja, ne glede na število prebivalstva; skupaj ima torej senat 100 članov. Volitve ne potekajo po vseh ZDA naenkrat, tako da se vsaki dve leti zamenja približno tretjina senatorjev. Ima večja pooblastila kot predstavniški dom kongresa; med drugim je potrditev senata pogoj za ratifikacijo vseh mednarodnih sporazumov, potrjuje ali predlaga pa tudi kandidate za zvezne sodnike in druge visoke predstavnike izvršne ter sodne oblasti. Predsednik senata je podpredsednik ZDA. Njegova vloga je vodenje sej, glasovalno pravico pa ima le v primeru izenačenja. Trenutno (od 20. januarja 2017) je to Mike Pence, pripadnik republikanske stranke.« (Vir: Wikipedija)

Divji zahod

Kljub silni demokraciji so v ZDA nekatera zemljepisna in družbena območja, v katerih še vedno velja zakon nasilja. Ena od zamolčanih oblik je nasilje nad staroselkami. To je prikazano v odličnem filmu Sledi v snegu (Wind River, 2017). Njegov avtor je Taylor Sheridan, scenarist in režiser. V poizvedovanjih, ki jih je ta film spodbudil in na katerih sam temelji, se je pokazalo, da je kar »80 odstotkov staroselk najmanj enkrat v življenju žrtev takega ali drugačnega nasilja. Več kot polovica staroselk je bila najmanj enkrat v življenju spolno napadena, več kot tretjina posiljena – tudi ta delež je precej višji (za 2,5-krat) kot pri belkah. In v primerjavi z ženskami v skoraj vseh drugih rasnih skupinah je pri staroselkah večja verjetnost, da jih bodo spolno napadli nestaroselci. Kar dobri dve tretjini vseh napadov zagrešijo belci in drugi, ki ne pripadajo staroselski skupini«. (Vir: MMC RTV SLO) Demokracija ZDA je neločljivo prepletena z nasiljem in to se je pokazalo tudi v vdoru v Kongres. Na eni strani so načela in zakoni, na drugi žrtve, zlasti indijanski staroselci in črni sužnji. Prve so pobili in jim vzeli zemljo, drugi so morali delati kot brezpravni sužnji. To brezpravje je bilo sicer v novejšem času popravljeno, a nekaj od tega je aktualno še zdaj. Sila nasilja je neukročena.