Helfried Valentinitsch, Deželnoknežji rudnik živega srebra Idrija v obdobju med letoma 1575 in 1659, prevedel Alfred Leskovec, Slovenska matica, Ljubljana, 2020, 360 strani

Deželnoknežji rudnik živega srebra

»Idrijski rudnik živega srebra, ki je začel obratovati šele leta 1493, je v 16. stoletju v primerjavi z drugimi, bistveno starejšimi rudniki v vzhodnoalpskem območju zavzemal jasno izražen poseben položaj. Vzroke za to gre iskati v sorazmerno poznem nastanku rudnika. Idrija tako ni imela niti gozdnih in oskrbovalnih okolišev niti tržnih pravic ali župnijske cerkve. Rudarji so bili sicer podrejeni posebni rudarski zakonodaji, vendar pa Idrija kljub temu ni imela lastne rudarske zakonodaje, ki bi ustrezala njenim posebnim potrebam. Tudi visoko sodstvo ni bilo – tako kot denimo v tirolskih rudnikih srebra ali v štajerskem gospodarstvu – v rokah deželnega kneza in njegovih organov, temveč ga je izvajalo tolminsko gospostvo. Najizraziteje pa se je ta posebni položaj Idrije kazal v socialnih razmerah. Prvi rudarji so prihajali v Idrijo iz nemško govorečih območij, vendar pa so v rudniku poleg njih že kmalu začeli zaposlovati tudi sinove okoliških slovenskih kmetov in kajžarjev. Tako se je lahko šele po več generacijah izoblikovala rudarska skupnost s svojo tradicijo, značilno posebej za poklicno skupino rudarjev. Poleg tega je v Idriji že takoj po odkritju nahajališča živega srebra prišlo do ločevanja med kapitalom in delom, značilnega za zgodnji kapitalizem. Rudniški družabniki, ki jih je zanimal zgolj in samo njihov dobiček, so prihajali iz vrst notranjeavstrijskega plemstva in meščanstva, medtem ko je v Idriji poleg rudarjev živelo le še nekaj uradnikov in krčmarjev ter nekaj časa tudi mesar. Posebno pozornost vzbuja tudi dejstvo, da rudarji niso razvili versko ali socialno motiviranih organizacijskih oblik in da torej v Idriji niso imeli niti špitala niti bratovske skladnice. Poseben položaj Idrije je dobil svoj še dodatni odtenek s tem, da so tod proizvedeno živo srebro v nasprotju z denimo štajerskim železom ali štajersko soljo tako rekoč v celoti izvažali. Hkrati je bilo idrijsko živo srebro edino izvozno blago, ki je notranjeavstrijskemu gospodarstvu zagotovilo dostop ne le do evropskega trga, temveč tudi do že razločno opaznega svetovnega gospodarstva.« (str. 272)

Ta dragocena knjiga priča, da je bil idrijski rudnik živega srebra že v 16. stoletju posebnega pomena za tedanje habsburško cesarstvo in da mu na območju današnje Slovenije pravzaprav ni bilo para. Izpostavim tudi dejstvo, da so v nastanku knjige sodelovali priznani strokovnjaki iz Idrije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / ponedeljek, 18. julij 2016 / 10:58

Joga mami in dojenček

Ana Devayani Kersnik Žvab je napisala jogijski priročnik Joga mami in dojenček.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala