Kako se bomo upokojevali

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 10. januar 2021 / 11:34

V tem letu začenja veljati nekaj novosti v zvezi z upokojevanjem: postopoma se veča odmerni odstotek za pokojninsko osnovo pri moških, upoštevana je tudi pokojninska doba, ki so jo posamezniki dokupili, izenačene so pravice individualnih kmetov z združenimi kmeti. Protikoronska zakonodaja pa je uzakonila »prisilno« upokojevanje.

Kranj – V zadnjem paketu protikoronskih ukrepov je tudi določilo, da bo lahko delodajalec zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti šestdeset let in s štiridesetimi leti delovne dobe, odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Predlagatelji pravijo, da ne gre za prisilno upokojevanje, saj bo zaposleni lahko nadaljeval delo, če se bosta s tem strinjala oba akterja. Namen tega določila pa je zaposlovanje mladih.

Za leto 2021 sicer velja, da se tako moški kot ženska lahko starostno upokojita, če sta stara šestdeset let in imata štirideset let pokojninske dobe brez dokupa oziroma če sta stara 65 let in imata najmanj 15 let zavarovalne dobe. Zaradi skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti, služenja obveznega vojaškega roka in vstopa v obvezno pokojninsko zavarovanje pred 18. letom starosti pa se oseba lahko starostno upokoji tudi mlajša. Predčasno se je mogoče upokojiti s šestdesetimi leti starosti in štiridesetimi leti pokojninske dobe z dokupom. Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65. leta zmanjša za 0,3 odstotka, a največ za 18 odstotkov. Vdova oziroma vdovec se letos lahko upokoji, če je bil ob smrti zakonca že star 57 let in šest mesecev.

Upoštevana dokupljena pokojninska doba

V tem letu pa začenjajo veljati tudi nekatere novosti. Tako je po lani sprejeti noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se uporablja od 1. januarja 2021 dalje, vključeno tudi določilo o dokupu pokojninske dobe, opravljenem do 31. decembra 2012. Zavod bo moral zavarovancem, ki so z dokupom pokojninske dobe uveljavili pravico do pokojnine ali izplačilo dela pokojnine, v roku šestih mesecev od uveljavitve novele po uradni dolžnosti na novo odmeriti starostno pokojnino ali pa starostno pokojnino namesto predčasne pokojnine, pri čemer bo dokupljena doba do 31. decembra 2012 upoštevana kot pokojninska doba brez dokupa. Učinek takšne odmere pokojnine bo lahko v odpadu zmanjšanja pokojnine zaradi priznanja starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine, poleg tega pa bo lahko prišlo tudi do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa. Zavod bo na novo odmeril starostno pokojnino tudi zavarovancem, ki so z dokupom študija ali vojaškega roka uveljavili starostno pokojnino, pri čemer bo dokup študija in vojaškega roka upoštevan kot delovna doba.

Zakonska novela uvaja tudi izenačitev pravic t. i. drugih (individualnih) kmetov s pravicami združenih kmetov, obvezno zavarovanih, ki so plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od enako visokih zavarovalnih osnov.

Višji odmerni odstotki

Novost je tudi lestvica odmernih odstotkov za zavarovance: ta se že od lani postopno izenačuje z odmerno lestvico za zavarovanke v šestletnem prehodnem obdobju, tako da bosta lestvici po spolu izenačeni s 1. januarjem 2025. Odmerni odstotek za štirideset let dopolnjene pokojninske dobe bo tako za zavarovance v letu 2021 znašal 59,5, v letu 2022 60,5, v letu 2023 61,5, v letu 2024 62,5, od 1. januarja 2025 dalje pa bo torej znašal 63,5 odstotka. Odmerni odstotek za 15 let zavarovalne dobe za zavarovance bo v letu 2021 znašal 27,5 odstotka, vsako naslednje koledarsko leto pa se bo zvišal za pol odstotka in bo leta 2025 znašal 29,5 odstotka, kot pri zavarovankah znaša že od lani. Glede na postopno zviševanje odmernega odstotka za štirideset let pokojninske dobe za moške se zvišuje tudi odstotek odmere invalidske pokojnine za primer invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Letos znaša 59,5 odstotka od pokojninske osnove.

Junija »regres« za upokojence

Letni dodatek ostaja pravica upokojencev. Letos se bo večini uživalcev izplačal skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij, in sicer v petih različnih zneskih od 135 do 445 evrov glede na višino pokojnine. Novost je, da bo tistim, ki prejemajo sorazmerni del pokojnine, skupni znesek pokojnine pa ne presega 525 evrov, letni dodatek v višini 445 evrov izplačan v celoti, in ne v sorazmernem delu.

Januarja višje pokojnine in solidarnostni dodatek

Pokojnine in drugi prejemki razen letnega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo se bodo uskladili januarja, in sicer za 2,5 odstotka.

Januarja pa bo izplačan tudi solidarnostni dodatek upokojencem, ki ga predvideva sedmi protikoronski zakon. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ga bo izplačal 11. januarja upokojencem s stalnim prebivališčem v Sloveniji, če prejemajo pokojnine v višini 714 evrov ali manj, in sicer v treh različnih višinah, 130, 230 in 300 evrov. Poleg upokojencev so v enakih višinah do njega upravičeni še prejemniki invalidskih nadomestil, ki so brezposelne osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, če njihovo nadomestilo znaša 714 evrov ali manj. Pri določitvi višine solidarnostnega dodatka za upokojence se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu decembru 2020.