Skozi oči fotografov

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / petek, 8. januar 2021 / 06:00

»Razstava Foto Loka zajema več kot stoletje dolgo obdobje fotografije v Škofji Loki ter se osredotoča predvsem na odnos umetnikov fotografov do njihovega neposrednega okolja, do mesta oziroma prostora, v katerem živijo,« je začela svoj uvod v katalogu razstave Saša Nabergoj.

Škofja Loka – Nadaljuje, da so predstavljeni ustvarjalci, ki so delovali v obdobju najzgodnejših začetkov (avtorske) fotografije (Avgust Berthold) in v obdobju med letoma 1945 in 1990 (Janez Misson, Tone Mlakar, Peter Pokorn st., Vladimir Vlastja Simončič, Edi Šelhaus) ter protagonisti sodobnih fotografskih praks, ki delujejo ali so delovali v preteklih tridesetih letih (Urban Babnik, Mito Gegič, Jana Jocif, Sašo Kočevar, Tomaž Lunder, Janez Pelko, Igor Pustovrh, Tone Štamcar).

Ekipa štirih kustosov (Miha Colner, Nina Misson, Saša Nabergoj, Boštjan Soklič) je izbrala skoraj petsto del 14 sodelujočih avtorjev. Postavitev razstave z razširjenim naslovom Foto Loka: ustvarjanje zgodovine fotografije Škofje Loke so zastavili z oblikovalcem Luko Kravanjo kot večmedijsko prostorsko instalacijo s fotografijami na različnih nosilcih oziroma formatih – od foto albuma do uokvirjenih originalnih avtorskih tiskov. Dopolnjujeta jo tudi večplastni spremljevalni program (tako v virtualnem kot fizičnem prostoru) in dvojezična publikacija.

Foto Loka je v bistvu raziskovalno-razstavni projekt, ki prikazuje (delni) pregled fotografske ustvarjalnosti na Loškem od konca 19. stoletja do danes. Na razstavi je predstavljen izbor fotografskih del modernih in sodobnih ustvarjalcev, bodisi umetniških fotografov bodisi likovnih umetnikov, ki uporabljajo fotografijo kot del svoje interdisciplinarne prakse. Posebej je poudarjen tudi fenomen konstituiranja zgodovine skozi fotografijo in vizualno kulturo, saj podobe vselej pričajo o družbeni sferi in lokalni zgodovini. Ni pa toliko pomembno, ali so fotografi ustvarjali oziroma še ustvarjajo iz profesionalnih razlogov ali intimnih kreativnih vzgibov.

Mogoče so koga zapostavili, pojasni Boštjan Soklič, vendar se to pri tako obsežnih projektih vedno zgodi. Gledali so, da so zaobjeli glavne, vidnejše fotografe. Na kratko opiše: »Avguštinu Bertholdu radi rečemo kar peti impresionist. Ni bil slikar, je pa fotografiral znamenitega sejalca, ki ga je potem naslikal Ivan Grohar. Jana Jocif ima zelo zanimiv ekspresionističen sklop fotografij, ki je vezan na določeno etnološko dediščino. Od aktivnih je tu Janez Pelko z dvema projektoma. Zelo zanimiv je tudi žal prezgodaj pokojni Tomaž Lunder, kjer smo ustvarili dialog med serijo njegovih portretnih fotografij loških obrtnikov iz leta 1991; nasproti pa je sklop fotografij, ki prikazuje urbane, žanrske motive ameriškega predmestja. Mita Gegiča sicer bolj poznamo kot slikarja, vendar se je tu posvetil fotografiji. Urban Babnik je eden mlajših fotografov. Je zelo odprt za hipne, trenutne dražljaje. Edi Šelhaus velja za enega pomembnejših reportažnih fotografov na Slovenskem, Vlastja Simončič pa za začetnika medicinske fotografije pri nas. Imel je tudi izjemno rad gledališče in je znan po portretnih fotografijah Staneta Severja. Potem je seveda tu Mlakarjev cikel, ne moremo mimo Pokorna starejšega, resničnega kronista loške zgodovine v drugi polovici dvajsetega stoletja, katerega vlogo v fotografiji je kasneje prevzel Štamcar. Najbolj  pa zagotovo izstopa sklop Igorja Pustovrha, čigar umetniški sklopi so posebnost v novejši zgodovini slovenske fotografije.«

Razstavo Foto Loka so odprli lani novembra v Galeriji na Gradu in bo na ogled do konca oktobra 2021. Ali je dovoljen fizičen obisk razstave, je odvisno od aktualnih ukrepov vlade; na spletnih straneh Loškega muzeja pa najdete tudi zelo bogat zapis o njej.