Podelili priznanja rejcem črno-belih krav

Petnajst črno-belih krav, med njimi tudi štiri s širšega gorenjskega območja, je lani preseglo življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov mleka. Čreda Slavka Studena iz Zaloga pri Cerkljah je bila predlani po mlečnosti druga najboljša v Sloveniji.

Groblje – Člani Društva rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji so se pred koncem leta zbrali na tradicionalnem, že 29. občnem zboru, ki pa je zaradi epidemioloških razmer prvič potekal v virtualni obliki, preko aplikacije Zoom. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je v pozdravnem nagovoru udeležencem zbora dejal, da na ministrstvu pospešeno pripravljajo strateški načrt skupne kmetijske politike, ki jo bo Evropska unija začela izvajati v letu 2023. »Na področju živinoreje smo si kot glavne strateške in razvojne cilje postavili povečanje tržne prireje mesa in mleka, izboljšanje konkurenčnosti in zmanjšanje odvisnosti slovenske govedoreje od svetovnega trga žit in beljakovin,« je dejal minister in poudaril, da bo le z večjo storilnostjo prireja mesa in mleka lahko konkurenčna na skupnem evropskem trgu.

Prireja mleka se seli na nižinska območja

»V kmetijsko-gozdarski zbornici se zavzemamo za to, da bi bila neposredna plačila vezana na kmetijsko pridelavo,« je dejal predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič in opozoril, da se po opustitvi mlečnih kvot prireja mleka seli na ravnine, kjer je zaradi cenejše pridelave krme bolj konkurenčna kot na hribovskih območjih, kjer so višji stroški pridelave krme. »Za ta območja bo treba najti primerne spodbude,« je dejal Žveglič, ki se je zavzel tudi za ponovno uvedbo premij za rejo krav dojilj. V zbornici ocenjujejo, da bi ukinitev zgodovinskih plačil močno prizadela najboljše in najbolj perspektivne slovenske kmetije; v okviru prizadevanj za izboljšanje počutja živali pa podpirajo investicije v hleve za prehod iz vezane na prosto rejo ter v pašništvo.

V javni živinorejski službi so lani kljub težavnim epidemiološkim razmeram izvedli vse strokovne naloge kontrole in selekcije, ob tem pa upajo, da jih bodo lahko tudi letos, ko po besedah direktorja zbornice Branka Ravnika čaka priznane rejske organizacije pomembno delo: priprava novih rejskih programov, ki bodo usklajeni z uredbo o reji živali, sodelovanje pri pripravi sprememb zakona o živinoreji, nadaljevanje izvajanja genomske selekcije, spremljanje razmer in sodelovanje z zbornico pri pripravi ukrepov v prireji mleka in mesa ter pri reji dojilj ter sodelovanje z zbornico pri pripravi strateških usmeritev za novo skupno kmetijsko politiko. »Stanje v živinorejskih panogah je trenutno zelo kritično, zato je zdaj tudi čas za razmislek, kaj narediti, da bo v prihodnje v kmetijstvu več optimizma,« je še dejal Ravnik.

Priznanja rejcem za življenjsko mlečnost krav

Običajno so na občnem zboru podelili tudi priznanja – govedorejske zvonce rejcem krav, ki so presegle življenjsko mlečnost sto tisoč kilogramov mleka. Letos so zaradi epidemioloških razmer le »obelodanili« seznam krav, rejcem pa bodo zvonce izročili, ko bodo razmere to dopuščale. Kot je povedala strokovna vodja društva dr. Marija Klopčič, je v Sloveniji doslej življenjsko mlečnost doseglo 168 črno-belih krav, od tega je bilo 116 krav potomk slovenskih bikov, 42 krav potomk tujih bikov, pet krav pa je bilo iz naravnega pripusta. Prva krava (to je bila krava iz črede Antona in Jureta Zidarja) je to mejo presegla že 1994. leta, potlej pa jih je bilo vsako leto nekaj – najmanj, štiri, leta 2012 in največ, 26, v predlanskem letu. Lani jih je bilo petnajst, od tega štiri s širšega gorenjskega območja.

Krava Gabra 64 iz hleva Alojza Urbanca iz Gorič je bila sicer na začetku lanskega leta izločena iz črede, a je v devetih letih prireje dala skupno 101.035 kilogramov mleka, od tega v najboljši standardni laktaciji 13.481 kilogramov. Dala je osem telet, od tega tri teličke in pet bikcev. Krava Polda, last rejca Ivana Žerovnika iz Vaš pri Medvodah, je stara dvanajst let in pol in je v dosedanjem obdobju prireje mleka dala skupno 102.092 kilogramov mleka, ob tem pa tudi sedem telet – tri teličke in štiri bikce. Krava Šupa iz hleva Marka Orehovca iz Zgornjega Motnika je bila oktobra lani izločena iz črede, v skoraj desetih letih prireje mleka pa je dala 105.508 kilogramov mleka in deset telet – pet teličk in pet bikcev. Krava Rosa, last rejca Slavka Studena iz Zaloga pri Cerkljah, je julija lani dopolnila deset let in je v nekaj več kot osmih mesecih prireje mleka dala že 106.599 kilogramov mleka ter osem telet – dva telički in osem bikcev.

Nagrade rejcem za posebne rejske dosežke

Na občnem zboru so razglasili tudi najboljše črede po mlečnosti v letu 2019 ter najboljšo kravo in najboljšo prvesnico, tudi njihovim rejcem bodo nagrade – živinorejske zvonce – podelili po izboljšanju epidemioloških razmer. Najvišjo mlečnost, 13.213 kilogramov mleka v 305 dneh, je v čredi, ki obsega 46 črno-belih krav, dosegel rejec Gregor Ročnik iz Zavodnja pri Šoštanju, na drugo mesto se je s povprečjem 12.841 kilogramov v čredi 22 krav uvrstil rejec Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah, na tretjo mesto pa s povprečjem 12.416 kilogramov v čredi 40 krav rejec Matjaž Rozman iz Zadrage. Na lestvico 21 rejcev najboljših čred se je uvrstilo še osem rejcev s širšega gorenjskega območja: Matej Purgar iz Podbrezij, Metod Jereb s Količevega, Nada Jamšek iz Most pri Komendi, Mirko Rimahazi iz Spodnjih Gorij, Primož Logar iz Gorič, Janez Križnar iz Kranja, Janez Zupan iz Bohinjske Češnjice in Frančiška Drinovec iz Podbrezij. Najboljša črno-bela krava leta 2019 je krava Dayana 8 iz hleva Gregorja Ročnika, ki je v standardni laktaciji (v 305 dneh) dala 19.792 kilogramov mleka, najboljša prvesnica pa je Ledi 53, last rejca Milana Valentinčiča z Bičja pri Grosupljem, z mlečnostjo 15.328 kilogramov mleka.