Lubadar se umirja, a še vedno ga je veliko

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so letos za posek označili nekaj manj kot 41 tisoč kubičnih metrov lubadark. Količina je manjša kot v zadnjih letih, a še vedno višja, kot je v normalnih razmerah. Letos sanitarni posek predstavlja kar štiriinštirideset odstotkov celotnega poseka.

Kranj – Kot pravi Martin Umek, ki po pooblastilu v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janeza Logarja vodi kranjsko območno enoto zavoda, sta letošnje leto zaznamovala epidemija novega koronavirusa in februarski vetrolom. Posledice spomladanskega omejevanja prehajanja občinskih meja in delovanja gospodarstva pri nas in v sosednjih državah je vplivalo na znižanje odkupnih cen lesa in na otežen pretok lesa. Februarja je Gorenjsko, najbolj pa širše območje Šenčurja, prizadel močan veter, ki je podrl okoli 72 tisoč kubičnih metrov drevja, večinoma smreke. Podrto in oslabljeno drevje bi predstavljalo pravo ekološko bombo, če bi se v nepospravljeno drevje zalegel lubadar. To se zaradi hitre sanacije poškodovanih gozdov ni zgodilo, na roke jim je šlo tudi hladnejše in bolj mokro poletje, ki je upočasnilo razvoj lubadarja.

Posek lubadark se zmanjšuje

Kot pojasnjuje dr. Jurij Rozman, ki je v območni enoti zadolžen za gojenje in varstvo gozdov, se posek zaradi lubadarja na kranjskem gozdnogospodarskem območju zmanjšuje. Gradacija, ki se je začela po žledolomu v letu 2014, je dosegla vrhunec dve leti kasneje, ko so za posek označili več kot 182 tisoč 'kubikov' od lubadarja napadene smreke, letos (do 8. decembra) so je označili za posek 40.900 'kubikov'. »To je precej manj kot v letih od 2015 do 2017, a še vedno precej več kot ob vrhuncu predhodne gradacije leta 2003,« ugotavlja Jurij Rozman in dodaja, da so lastniki letos do 8. decembra posekali nekaj manj kot 45 tisoč kubičnih metrov lubadark smreke – poleg letos odkazane še nekaj več kot štiri tisoč kubičnih metrov lani označene. Največji problemi z lubadarjem so na območju krajevne enote Preddvor, zlasti na Jezerskem, kjer je gozdove pred tremi leti močno poškodoval vetrolom, sledita krajevni enoti Tržič in Železniki, najboljše stanje pa je v gozdovih v krajevnih enotah Kranj in Poljane.

Pričakujejo več lubadarja na območju vetroloma

Kako se bo krivulja glede količine lubadark na kranjskem gozdnogospodarskem območju gibala v prihodnjem letu? V kranjski območni enoti zavoda za gozdove napovedi o tem ne morejo dati. Po eni strani se gradacija lubadarja iz zadnjih let počasi umirja, kar daje upanje na nadaljnje zmanjševanje količine lubadark, po drugi strani je velik del gozdov februarja letos prizadel vetrolom, kjer po izkušnjah iz zadnjih let lahko pričakujejo povečanje težav s podlubniki. Veliko bo odvisno tudi od vremenskih razmer, ki pa so zdaj še popolna neznanka.

»Po vetrolomu ali drugi naravni ujmi imajo podlubniki na voljo veliko oslabljenih dreves za zaleganje in razvoj. Podlubniki najprej naselijo podrta in polomljena drevesa, zato v prvem letu po ujmi običajno beležimo manjši napad podlubnikov na zdravih, nepoškodovanih drevesih. Posledice ujme se v obliki čezmerne razmnožitve podlubnikov pokažejo naslednje leto, porast pa je odvisen od obsega ujme in hitrosti sanacije. Čeprav je bila sanacija februarskega vetroloma hitra in uspešna, pa zaradi velikega obsega ujme pričakujemo porast podlubnikov, predvsem na območju Kranjskega polja,« pojasnjuje Jurij Rozman.

Obnova predvsem po naravni poti

Večino gozdov, ki sta jih poškodovala vetrolom in čezmerna razmnožitev lubadarja, bodo obnovili po naravni poti, večje »razgaljene« površine, kjer bi bila takšna obnova težavna, pa bodo obnovili s sadnjo drevesc. Letos so obnovo s sadnjo zelo pospešili, tudi zaradi pričakovanega zaključka sofinanciranja sadnje v okviru programa razvoja podeželja. S sadnjo so obnovili nekaj več kot 56 hektarjev gozdov, za to pa so potrebovali nekaj manj kot 158 tisoč sadik.

Zimski čas primeren tudi za nego sestojev

V zavodu za gozdove pozivajo lastnike, da dobro izkoristijo zimski čas za delo v gozdu – za sečnjo, predvsem sečnjo lubadark in drugega poškodovanega drevja, pa tudi za nego mlajših sestojev, za obnovo posestnih meja ... »Z redčenjem krepimo stabilnost gozda in uravnavamo sestavo drevesnih vrst, ki naj bo čim bolj mešana,« pravi Martin Umek in dodaja, da je sestoje najbolje redčiti februarja, ko je manjša možnost, da razredčene sestoje poškoduje sneg. Če izvajalci del pri redčenju ostanke pustijo v sestoju, se divjad v takšnem težje giblje in povzroča manj škode.