Božična misel iz Sveč

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 25. december 2020 / 11:31

Sveče ali Suetschach v Rožu na Koroškem so med tistimi koroškimi vasmi, ki jih vselej rad obiščem: zaradi lepote, zaradi bogate zgodovine, ki je dala in še daje za Slovence na obeh straneh meje precej pomembnih žena in mož, in zadnja leta tudi zato, ker je sveški župnik naš rojak iz Britofa pri Kranju – mag. Igor Krašna. Kot Slovenec in duhovnik iz Slovenije se je odločil za oznanjanje božje besede v koroških krajih, kjer sobivajo slovensko in nemško govoreči. Zato sem spoštovanega gospoda Igorja prosil, da je za predbožično rubriko napisal nekaj svojih misli.

Svoje pisanje je začel s spomini na mesec maj, ko se je na z betonsko ograjo zaprtem mejnem prehodu Jezersko srečal z avstrijskim motoristom. Spregovorila sta nekaj besed in z vrha gledala na svoji domovini: Igor na slovensko, motorist pa na koroško stran. To je bilo znamenje tedanjega časa. Vendar jim je v njegovi župniji le uspelo praznovati veliko noč in se zbrati na dan Jezusovega vstajenja ob prvi pomladanski luni pri velikonočni sveči.

»Da se bo nekaj podobnega dogajalo tudi v adventu in božiču, ni nihče mogel misliti. Kot skupnost in kot župnija smo že drugič v tem letu vprašani, kako bomo pa sedaj praznovali praznik betlehemske luči. Neonska svetloba adventa letos peša, vsa društva močno omejujejo svojo dejavnost, na kulturnem področju se skoraj nič ne dogaja. Pa vendar so ljudje na pobudo vaškega prosvetnega društva na okna svojih hiš postavili osvetljene jaslice, na trgu nas pozdravi božična jelka, ob njej pa po dolgih letih spet betlehemska 'štalca', ki čaka, da jo pridejo ljudje pogledat in se začudit nad rojstvom novega življenja. Tu bi rad opozoril na vsebino, ki mi je letos pri srcu: znamenje luči, pot in počastitev življenja. Letos sem imel več časa za branje, še posebej v adventu. Tukaj, na Koroškem, nam zelo prav pridejo knjige Mohorjeve iz Celovca. V svoji literaturi berem o razmišljanjih in odgovorih, kaj so in kaj naj bi videli modri, ki so prihajali z Vzhoda, po domnevah iz mesta Sippar, današnjega Tel Abu Habaha v Mezopotamiji, počastit Jezusa. Večinoma poznamo to pripoved iz Matejevega evangelija. Knjiga, ki jo berem, ima 304 strani in poskuša analizirati vse možnosti, ki so dane človeškemu razumu, da bi skrivnost betlehemske zvezde tudi razumel. Najbolj se je uveljavila teorija o kunjunkciji Jupitra in Saturna, ko so zemlja in ti dve nebeški telesi postavljeni v isto linijo in sta Jupiter in Saturn z zemlje videna kot eno telo, ena zvezda. V času modrih sta se ti dve telesi najverjetneje zbližali. Moja misel ob branju je bila, da bi tudi sam želel kaj takega videti. Želja se mi je uresničila. V začetku tedna se je to dogajalo na našem nebu …

Vsem vam želim, da bi vas betlehemska zvezda varno vodila po varni poti do mesta, kjer se človek sreča z življenjem samim. Blagoslovljen božič in vse dobro!«