Zbrali smo pogum

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Slovenija / sreda, 23. december 2020 / 13:55

To je naslov projekta ob praznovanju tridesete obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Vključuje spletno razstavo, tri krajše izobraževalne filme in e-učno gradivo za šolarje in učitelje. »Plebiscit je bil prelomni trenutek v naši zgodovini, ki pa se mu že v vzgojno-izobraževalnem programu posveča premalo pozornosti,« pravi Alenka Starman Alič, Gorenjka, vodja projekta iz Arhiva Republike Slovenije. Projekt je plod sodelovanja treh ustanov.

Ljubljana – Bliža se trideseta obletnica plebiscita za samostojno Slovenijo. Potekal je 23. decembra 1990. Na vprašanje »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« je 95 odstotkov udeležencev odgovorilo pritrdilno. To predstavlja 88,5 odstotka vseh takratnih volilnih upravičencev. Udeležba je bila 93,2-odstotna. Eden večjih projektov, ki se pripravljajo ob obletnici, ima naslov Zbrali smo pogum. Vključuje tri izobraževalne filme, virtualno razstavo, izdelavo e-učbenika, ki bo kot učni pripomoček trajno na voljo učiteljem, in razstavi pred Arhivom RS in Parkom vojaške zgodovine Pivka. Poleg omenjenih je partner v projektu še Zavod RS za šolstvo.

Rdeča nit je pogum

Tema prvega sklopa projekta je plebiscit, prihodnje leto bosta sledila še sklopa: Osamosvojitev in Vojna za Slovenijo. Prvi del projekta bo dostopen od 23. decembra, nosilec je Arhiv RS, kjer projekt vodi Gorenjka Alenka Starman Alič. »Šolam bo na voljo krajši izobraževalni film o plebiscitu, ki ga bo možno vključiti v šolske proslave na daljavo in/ali v spominske učne ure na daljavo. Na voljo bo tudi trajna virtualna spletna razstava o plebiscitu. Arhiv RS je razstavo pripravil že ob dvajseti obletnici plebiscita. Tokrat smo naredili še korak naprej. Razstava je bila pred desetletjem na ogled v različnih krajih po Sloveniji in je bila v fizični obliki. Od učiteljev je bilo slišati, da je škoda, da ne bi dosegla še več učencev in dijakov, da se temu delu naše zgodovine posveča premalo pozornosti. Tokrat smo se odločili, da jo ob tridesetletnici prvenstveno namenimo prav učencem in dijakom. Zelo pomembno nam je bilo, da se v projekt zato vključi tudi Zavod RS za šolstvo. Z njihove strani ga vodi dr. Vilma Brodnik, koordinatorka za zgodovino,« je povedala Alenka Starman Alič in dodala, da je bila že od samega začetka razstava zasnovana kot virtualna. »Rdeča nit celotnega projekta je pogum, ki smo ga pokazali v času osamosvajanja in dokazali v času zmagovite vojne. Naj bo spomin na te dogodke večen, zato smo se odločili, da tudi razstavo pripravimo v virtualni obliki, da si jo boste lahko ogledali kadarkoli.«

S filmom in razstavo želijo posredovati več sporočil: enotnost, občutek pripadnosti hvaležnost, ponos, samozavest in povezovalnost. »Pomen plebiscita ni samo v tem, da so skupaj stopile takratne politične stranke, temveč v prvi vrsti, da je bila Slovencem prvič v zgodovini dana možnost in priložnost, da se svobodno odločijo o svoji suverenosti. Priložnost, ki so jo državljani Slovenije v polni meri izkoristili, zato danes lahko govorimo o plebiscitu kot o vseljudski odločitvi, o trenutku poenotenja slovenskega naroda. Po mnenju mnogih zgodovinarjev predstavlja plebiscit največji posamični dogodek v zgodovini slovenske emancipacije, ki je posledično omogočil politično izpeljavo projekta osamosvojitve slovenske države. V ospredju je slovenski narod kot ključni akter pri prvem koraku osamosvojitve Slovenije – plebiscitu. V prvi vrsti želimo predstaviti doživljanje navadnih ljudi in manj politično dogajanje, povezano s plebiscitom. Želimo predstaviti razpoloženje ljudi v obdobju pred plebiscitom in po njem, zlasti pa na dan plebiscita,« je pojasnila in nadaljevala, da so se ljudska slavja marsikje po Sloveniji začela že dopoldne. »Vsepovsod so bile prisotne godbe, narodne noše in slovenski simboli. Po zaprtju volišč ob 19. uri se je začelo preštevanje glasov. Volilne komisije so že kmalu nazdravljale, pred ljubljanskim magistratom se je odvijalo množično slavje, v Cankarjevem domu pa so slovenski politiki in drugi gostje dajali vznesene izjave. Iz posnetkov in fotografij je razvidno veselo vzdušje na ulicah, prežeto z idealizmom, samozavestjo in zrelostjo. Osnovna ideja je, da se z razstavo in filmom ponovno podoživi pozitivno vzdušje izpred tridesetih let, ki ga danes še kako potrebujemo, ko moramo ponovno združiti moči za boljši jutri.«

Pred plebiscitom, dan plebiscita in po njem

Najobsežnejši sklop razstave in filma je obdobje pred plebiscitom, ko se je sprejemala zakonodaja, ki je omogočila izpeljavo plebiscita za osamosvojitev Slovenije, in ko so politične stranke podpisale sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu. »Poudarili smo varnostno situacijo ob pripravah na plebiscit in po njem. Pisma izseljencev in zdomcev ponazorijo odločno podporo osamosvojitvi Slovenije tudi pri Slovencih po vsem svetu. Javnomnenjske raziskave prikažejo dnevno naraščanje podpore za samostojno državo Slovenijo. K visoki podpori ključno prispeva oglaševalska kampanja. Osrednje obdobje je dan plebiscita, kjer gledalec dobi vpogled na volišča po Sloveniji in podoživi občutek zgodovinskega dne. Poudarjeno je, da vsak glas šteje in da je bila udeležba vsakega, ki je imel volilno pravico, ključna za samostojno pot slovenskega naroda. V dokumentaciji ta dan poleg posnetkov RTV in fotografskega materiala spremljajo glasovni lističi, neveljavne glasovnice, delo volilne komisije in spominski žig Pošte Slovenije. Z uradno razglasitvijo rezultatov plebiscita pa se začenja tretje obdobje – obdobje po plebiscitu, ki izžareva veselo vzdušje na ulicah, prežeto z idealizmom, samozavestjo in zrelostjo. Pozornost je namenjena slavnostni razglasitvi rezultatov plebiscita ter enotni poslanici tako političnega kot cerkvenega vrha. Zadnje obdobje v dokumentaciji spremljajo še čestitke iz tujine ter področje numizmatike. Poseben sklop razstave je za vedoželjne, za katere bo na voljo še več dokumentov,« predstavi Starman Aličeva in ob tem poudarja, da bosta razstava in film prvič na ogled 23. decembra, da pa je ključno, da bosta dostopna tudi naprej in služila kot učna pripomočka za učitelje. »To je nekaj, kar bo ostalo v učnem načrtu za osnovne in srednje šole. Menim, da se bo učinek še posebej pokazal na dolgi rok. Razstava in film bosta nagovarjala mlade na njim dostopen način in vključevala interaktivne elemente. Razstava se bo po potrebi lahko tudi posodabljala.«

Starman Aličeva je na projekt zelo ponosna. »Še zlasti ker je plod dobrega sodelovanja treh ustanov, in to v času, v katerem smo, ko so bile naše možnosti sodelovanja zaradi covida-19 tudi nekoliko omejene,« je poudarila.