Začetek cepljenja verjetno že v nedeljo
Kot je na današnji vladni novinarski konferenci povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, bodo prve odmerke cepiva vsi domovi za ostarele prejeli hkrati, cepljenje pa bodo predvidoma začeli v nedeljo.
Ljubljana – Včeraj je bilo opravljenih 6524 PCR-testov, s katerimi je bilo potrjenih 1913 okužb, kar pomeni 29,3-odstotni delež pozitivnih izvidov. Včeraj pa se je po državi začelo tudi množično brezplačno testiranje s t. i. hitrimi testi. Opravili so 4069 testiranj, od katerih je bilo 216 pozitivnih, kar pomeni 5,3-odsotni delež. Skupaj je bilo torej opravljenih 10.593 testov, pozitivnih je bilo 2129, kar znaša 20,1 odstotka. Število bolnikov v bolnišnicah je z včerajšnjih 1261 zdrsnilo na 1226, na oddelkih za intenzivno nego se zdravijo 204 osebe.
Med regijami z najslabšo epidemiološko sliko kaže Jugovzhodna Slovenija, sledita Posavska in Pomurska statistična regija. Na drugem koncu je najboljša epidemiološka slika na Goriškem, sledi Osrednjeslovenska regija, na tretjem mestu pa je Gorenjska.
Kot je na popoldanski novinarski konferenci povedal vladni govorec Jelko Kacin, bo testiranje potekalo tudi v dnevih po božičnih praznikih, glede na veliko zanimanje pa vse, ki se nameravajo udeležiti testiranja, poziva, da upoštevajo vse znane ukrepe. Vsi, ki imajo kakšnega od znakov okužbe z novim koronavirusom, pa naj se testiranj ne udeležujejo, temveč ostanejo doma, v samoizolaciji, o simptomih pa obvestijo osebnega zdravnika.
Prvi odmerki cepiva za domove ostarelih
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je delodajalce v zasebnem sektorju pozval, naj v času med prazniki povsod, kjer je mogoče, uredijo možnost kolektivne izrabe dopustov, če pa to ni možno, pa delo od doma, če to dovoljujejo delovni procesi, ter s tem prispevajo k preprečevanju širjenja virusa.
Kot je povedal, tudi število novih okužb v domovih za ostarele v zadnjih dneh kaže rahel upad, kar je po njegovem lahko že prvi rezultat uvedbe hitrega testiranja ter tudi doslednega spoštovanja vseh ukrepov.
»Vsi z nestrpnostjo pričakujemo cepivo, ki bo najlepše praznično darilo za vse ogrožene,« je še dejal minister, ki je na današnji videokonferenci z direktorji domov za ostarele pozval k čim boljšemu informiranju vseh zaposlenih in stanovalcev o cepljenju. Vodstva domov so dobila tudi natančna navodila, kako naj se pripravijo na cepljenje, ki se bo zelo verjetno začelo že v nedeljo. Takrat bodo namreč vsi domovi dobili takšno količino cepiva, kot je bil izkazan interes v posameznem domu.
Točnega podatka o tem, kakšen je interes za cepljenje med stanovalci in zaposlenimi v domovih, Cigler Kralj nima, kot pa je dejal, naj bi se po preverjanjih v minulih dneh približno pokril s številom prvih odmerkov, ki bodo v Slovenijo prispeli v soboto. O tem, ali bo po vzoru iz tujine kdo izmed stanovalcev cepljen kot prvi, minister danes popoldne še ni imel informacije, če pa se bo to zgodilo, bo javnost o tem pravočasno obveščena, je dodal.
Predstavil je tudi nove sistemske ukrepe za krepitev družinske politike, ki sicer niso vezani na epidemijo, v veljavo pa stopajo po novem letu. Enkratni prejemek ob rojstvu otroka se bo dvignil z 286,72 evra na 350 evrov, povišal pa se bo tudi starševski dodatek – z 258 evrov na višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je 402 evra. Najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se bo dvignilo na višino minimalnega zneska osnovnega dohodka, torej 402 evra v neto znesku. Doslej je znašal 331 evrov neto.
Tudi med prazniki bo deloval javni potniški promet
Kot je med drugim pojasnil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, bo javni potniški promet v skladu s priporočili NIJZ deloval tudi med prazniki. Še naprej bo veljalo, da zasedenost ne sme presegati 50 odstotkov kapacitet. Ali bodo delovale tudi žičniške naprave, pa bo znano predvidoma še danes.
Psihološki vidik krize je eden najtežjih
Na današnji novinarski konferenci je spregovoril tudi izredni profesor dr. Robert Masten z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Poudaril je, da je psihološki vidik krize eden ključnih in najtežjih, s katerimi se srečujemo v času koronakrize. Zahteva namreč spreminjanje vedenj in prepričanj, ljudje pa se neradi spreminjamo oziroma to storimo le, ko smo v to prisiljeni oziroma nič drugega ne deluje.
Dejal je, da si mora vsak posameznik odgovoriti na štiri vprašanja: katera bremena nosimo; katere so prijetne stvari v našem življenju, s katerimi se radi ukvarjamo in se nam zdijo smiselne; komu in na kakšen način morda sami grenimo življenje; komu in koliko smo drugim v oporo. Odgovori na ta vprašanja predstavljajo bilanco med obremenitvami in razbremenitvami, ki mora biti pozitivna, je dejal in dodal še, da včasih lahko razbremenitev prinese že to, da si znamo odgovoriti, kaj nas obremenjuje.