Postavimo se na mesto migrantov

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. december 2020 / 10:29

Vreča riža je naslov članka avtorice Nuše Slapar iz Križev pri Tržiču, ki je na nagradnem natečaju Migracije.Povezanost.Razvoj. prejel tretjo nagrado. V njem odstira izkušnje in razmišljanja o dojemanju ter sprejemanju migrantov. Tema je še posebno aktualna danes, ko je mednarodni dan migrantov.

Nagradni natečaj za pripravo članka na temo povezanosti migracij z globalnim razvojem je v sklopu mednarodnega projekta zagovorništva in ozaveščanja z naslovom MIND – Migracije.Povezanost.Razvoj razpisala Slovenska karitas v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem in časopisom Primorske novice. Nuša Slapar, 23-letna študentka komuniciranja in medijev na omenjeni fakulteti, se je nanj prijavila, ker se ji je ponudil kot lepa priložnost, da teoretično znanje iz predavalnice uporabi v praksi. »Tema migracij se mi zdi zelo pomembna, sploh v današnjem času vedno večje globalizacije. Migracije pomenijo doprinos na raznih področjih, na primer na gastronomskem in na področju izgradnje infrastrukture. Neposredna bližina migrantov nas nauči strpnosti do drugačnosti ter sprejemanja multikulturnosti, kar pa je temelj za dobro delovanje skupnosti,« je dejala in dodala: »Med pisanjem sem ugotovila, da življenje migrantov nikakor ni tako lahko, kot se morda zdi na prvi pogled, saj je naša družba do njih velikokrat preveč negativno nastrojena.«

Ideje za članek je Slaparjeva črpala iz osebnih izkušenj in izkušenj svoje babice, povzela je dogajanje okoli nje ter pogovore z migranti. »Pojem migracije razumem kot nekaj, kar se giba in premika. S tem ne mislim na sam fizičen premik ljudi iz enega območja na drugega, temveč premik družbe v prenesenem pomenu. Kot družbeni korak naprej, saj vsaka migracija družbi, v katero se imigrira, nekaj prinese, to pa družbo spodbuja k nadgradnji in k premikanju naprej,« je pojasnila in dodala mnenje, da migranti še vedno niso sprejeti. »Še vedno je ogromno predsodkov in stereotipov, pa tudi strah pred sprejemanjem novega, prisotna sta ksenofobija in etnocentrizem. O migrantih se sicer veliko govori, tako v medijih kot na ulici, a večinoma gre za negativen govor. Mediji jih povezujejo z bodečo žico in posledično je ta tudi prva asociacija otrok, ko slišijo besedo migrant,« je povedala in nadaljevala: »Mislim, da bi mediji v svoje poročanje morali dodati več pozitivne vsebine o migrantih. Mogoče bi bila na ta način prva misel otrok ob besedi migrant baklava ali čudovita plaža, kar je slišati precej bolj spodbudno. Otroci sami po sebi še niso polni predsodkov, do tega jih privede vpliv okolja.«

Izkušnja, ki je botrovala naslovu nagrajenega članka Vreča riža, se je dogodila Nušini babici. Migrant, ki je v njeni vasi opravljal vzdrževalna dela, se je čez nekaj let, ko je bilo delo končano, vrnil in babici v zahvalo prinesel vrečo riža. »Rekel ji je, da ji je za vso skrb, za pijačo in prigrizke v tistih vročih poletnih delovnih dnevih zelo hvaležen in da je to nesebično dejanje dobrote, ki ga je kot migrant pri nas le redko deležen. Babici je izročil vrečo riža in dejal, da je to riž, ki ga njegova družina doma v njegovi deželi prideluje sama, in da se ji s tem želi vsaj malo zahvaliti za njeno dobroto. Babica je ostala brez besed,« je v članku zapisala Slaparjeva, sklenila pa ga je z besedami: »Postavimo se na mesto vseh teh migrantov in se vprašajmo, kaj bi mi storili na njihovem mestu, kako bi se mi počutili. Že res, da lahko kupimo hišo, a ne moremo kupiti doma. Imamo moč, da migrantom vsaj malo olajšamo situacijo in jih namesto s strupenimi jeziki sprejmemo z odprtimi rokami, s tem pa poskrbimo, da se vsaj malo počutijo kot doma. Vsi smo le ljudje. V slogi je moč, stopimo skupaj za boljši jutri.«