Zgodbe, ki jih piše samota
Oh, ta koronca
Zdaj pa res so čudni časi,
nič več ni, kot blo je včasi,
vsak le zase se drži,
da ga virus ne dobi.
Še po travniku ko hodiš,
nisi brez skrbi ves čas,
saj bojiš se prav zares,
da ti kdo ne pride vmes.
A tud to bomo preživeli,
pa četud za ceno tga,
da vsak se odmakne
vsaj za meter ali dva.
Ko smo že mislili, da gre na bolje,
nam Kacin je slabe volje
nove spet napotke dau,
nas uklonil prav do tau.
Da je drugi val zaveu,
nam še to svobodo vzeu,
ostali spet bomo doma,
zraven svojga šporgeta.
A resnica je le ta,
da v vsem je nekaj dobrega,
saj zavoljo vsega tga,
tud prišparat se kaj da.
ZATO:
Vsak pri sebi naj premisle,
na zavore vse pritisne,
da ob koncu leta tga,
privošči si kaj lepega!
To pesem je v pozitivnem duhu in pravi gorenjščini zapisala Anica Arh iz Mač pri Preddvoru. Narečne besede namenoma niso zapisane v narekovajih, saj jih vsak pravi Gorenjec prav dobro razume. Obdobje koronavirusa je v marsikom vzbudilo številne ideje za ustvarjanje. Delite jih z našimi bralci in nam jih pošljite na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj, ali po e-pošti na: koticek@g-glas.si. Veselimo se vašega sodelovanja!