Nemirni duh Kristijana Pajerja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (281)

V Kranju se je 14. decembra 1839 rodil fotograf, popotnik in učitelj Kristijan Pajer. V času, ko se je fotografija po svetu šele dobro rojevala, je bil drzen svetovni popotnik in nadarjen fotograf. Kranjčani so rojaku lahko med drugim hvaležni tudi za prvo fotografijo mesta iz leta 1869. Umrl je neznano kje leta 1895.

Po končani ljudski šoli v Kranju in šolanju v Celju je že kot 15-letnik nastopil službo podučitelja v Žalcu. Preselil se je na Dovje pri Mojstrani, potem pa ga je njegov nemirni duh gnal po svetu. Leta 1860 je odplul v Kartum (Sudan), kjer je bil sprejet na mesto pomočnika slovenskega misijona v Afriki. Fotografskega postopka se je očitno izučil že pred potovanjem, saj je nato snemal znamenite kraje v Egiptu in Palestini. V Kartumu je služboval štiri mesece. Nato je po bolezni okreval v Aleksandriji, kasneje pa odšel v Sveto deželo, kjer je raziskoval mesto in s fotoaparatom beležil znamenitosti, povezane s krščansko vero.

Po pustolovščinah, med katerimi mu je pretila celo obsodba na usmrtitev z obglavljenjem, se je srečno vrnil v Kairo in nato v domovino. A raziskovalna žilica ga je gnala na nove poti. Fotografija ga je povsem prevzela. Tako je bil v prošnji za pridobitev potnega lista za odpravo v Egipt, ki jo je oddal leta 1864, že zapisan kot fotograf. Ker je bil vojaški obveznik, mu potovanja niso odobrili. Zato je izvedel drzno zamisel in se čez morje prepeljal skrit v zaboju v podpalubju. Njegov podvig je v Kairu odmeval kot čudež in o njem se je govorilo kot o junaku. V mestu si je uredil fotografsko delavnico. Ko se mu je pridružil še en fotografski navdušenec, Nemec Friderik Meissner, sta se odpravila v Jeruzalem. To je bila že povsem fotografsko orientirana pot.

Po vrnitvi z drugega popotovanja je Pajer ustanovil svoj atelje v Ljubljani. Obrtno dovoljenje je dobil leta 1877. Predvsem je bil uspešen z reprodukcijami svojih fotografij z eksotičnih potovanj, ukvarjal pa se je tudi s portreti in s fotografiranjem krajine. Potoval je po vsej Sloveniji in beležil naše kraje. V tem opusu so pomembne njegove fotografije, ki kažejo podobo Ljubljane pred usodnim potresom leta 1895.

Pajer je znal uveljavljati svoj talent. Šestindvajset fotografij je v slavnostnem albumu poslal cesarju Francu Jožefu, ta pa mu je v znak hvaležnosti podaril zlat prstan s 16 briljanti. Pajerjeve fotografije hranijo v Ljubljanskem škofovskem arhivu, v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani, v Narodnem muzeju Slovenije in celo v dunajskem muzeju Albertina. Največ o nenavadni usodi Kristijana Pajerja je raziskala Kranjčanka Nina Zupan Šorli, ki je s predstavitvijo svojega rojaka diplomirala. Še vedno je veliko nepojasnjenih vprašanj, med drugim tudi vzrok njegove smrti leta 1895 in tudi kraj, kjer je pokopan.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Dne 14. 12. 1870 so odprli železniško progo Ljubljana–Jesenice–Planica–Trbiž.

Škof Lamberg je 15. 12. 1465 posvetil oltar v Marijini cerkvi na Blejskem otoku.

Poezije dr. Franceta Prešerna so izšle 15. 12. 1846.

V Bohinjski Bistrici se je 15. 12. 1905 rodil smučar in politik Tomaž Godec. Bil je organizator smučarskega športa, ki je gradil tudi planinske domove.

V Kamniku se je 16. 12. 1872 rodil diplomat in pravnik Ivo (Janez) Šubelj, ki je 10. 10. 1920 uradno izročil plebiscitno ozemlje Avstriji.

V Kranju se je 18. 12. 1820 rodil očetu Ivanu in gostilničarki Barbari Wenzel narodni buditelj Ivan Blažir. V Jadranskem Slavjanu je objavil odprto pismo, v katerem je prvi zahteval enakopravni položaj slovenskega jezika.