Prva je skrb za slovenščino

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 20. december 2020 / 23:45

Predsednik slovenske vlade in predsednik sveta vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu Janez Janša je v torek povabil na pogovor na Brdo predstavnike avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem. Na seji je sodelovala tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, ki je tudi podpredsednica sveta. Osrednji temi pogovora sta bili prihodnost slovenstva in ohranjanje slovenskega jezika in identitete v sosednjih državah in vloga Slovenije pri tem.

Predsednik Janez Janša je govoril o skrbi za slovenski jezik in identiteto, pri čemer je spomnil na misel pokojnega Justina Stanovnika: »Identiteta je to, kar si in kar želiš biti!« Poudaril je pomen sodelovanja kulturnih ustanov z obeh strani meje, vlogo mladih, ki mora biti prioriteta vseh dejavnosti, strateškega odnosa Slovenije do tega vprašanja in truda vlade za krepitev dobrih odnosov s sosednjimi državami, kar prispeva k boljšemu položaju manjšinskih pravic naših rojakov v teh državah. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je povedala, da je Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z ministrstvom za gospodarstvo gradil skupni gospodarski prostor, skupaj s kmetijskim ministrstvom uresničil projekt vzorčne kmetije v Gorskem kotarju, skupaj z ministrstvom za izobraževanje pa je skrbel za utrjevanje znanja slovenščine pri rojakih v sosednjih državah. Še posebej pomembno se ji zdi vključevanje zamejskih vsebin v slovenske medije. V pripravi je celovita desetletna strategija sodelovanja med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu, v kateri bosta v ospredju dva vidika: odnos med državo matičnega naroda in rojaki v sosednjih državah in obveščanje ter ozaveščanje slovenske javnosti o obstoju in delu Slovencev v sosednjih državah.

Predstavniki Slovencev iz sosednjih držav so se zahvalili za povabilo na pogovor in povedali, da še naprej pričakujejo njihovo vključevanje v pogovore Slovenije z državami, v katerih živijo, in sodelovanje pri reševanju strateških vprašanj njihovega razvoja. Soglašali so, da je ohranjanje jezika in identitete temeljni dejavnik obstoja slovenstva v zamejstvu, še posebej pa raba jezika v javnem in upravnem življenju okolja, v katerem živijo, in v družinah. Važne so kulturne in druge čezmejne povezave, še posebej pa vzgoja in učenje v slovenščini na vseh ravneh, od otroških jasli do mature. Na višjo raven, takšna je včasih že bila, je treba povzdigniti izmenjave na različnih področjih. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo razpravo o prihodnosti slovenstva v sosednjih državah nadaljevali.