Kje so letos vrtne ptice

Precej ljudi se sprašuje, kje so v letošnji zimi vrtne ptice. A kot pravijo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer prav tako beležijo več podobnih vprašanj, razloga za skrb zaradi praznih krmilnic ni.

Kranj – »Vse ptice so izginile, od siničk do vrabcev. So poginile ali kaj se je zgodilo z njimi, ne vem,« je zaskrbljeni naš bralec Franc Ahačič iz Velesovega, ki pravi, da je vsako zimo porabil več kilogramov ptičje krme, letos pa o pticah na njegovem vrtu ni ne duha ne sluha. Tudi nekateri znanci, s katerimi je govoril, opažajo podobno. Na nas se je obrnila tudi bralka Nada Urevc iz Krnice. Kot pravi, pticam redno, že trideset let, vsako jesen na okensko polico nasuje zrnje. A letos jih ni od nikoder.

Za odgovore smo se obrnili na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer so nam odgovorili, da se s podobnimi vprašanji na njihov »ornitofon« obrača vse več zaskrbljenih opazovalcev ptic, ki poročajo o praznih krmilnicah. »V zimskem času se ptice obnašajo drugače kot v času gnezditve. Večina jih zasleduje hrano ter primerne pogoje za najuspešnejše preživetje zime. Letošnja jesen je bila pticam še posebno naklonjena, saj so smreka, hrast in bukev bogato obrodili. Tako imajo ptice na voljo veliko naravne hrane in posledično ne čutijo potrebe po zbiranju v krmilnicah,« med drugim pravijo v DOPPS in dodajajo, da tako kot zima ni enaka zimi, tudi ptičje obnašanje ni vselej enako. »Ptice se pozimi v iskanju hrane prilagajo vremenskim razmeram in premikajo na območja, kjer je te več ali je lažje dostopna. Ptice so tudi bitja navade. Če najdejo mesto z obilo hrane, ga bodo redno obiskovale, vse dokler hrana ne poide. Ste prepričani, da vaš sosed ni začel krmiti prej in nima večje krmilnice?« so zapisali v članku, ki so ga prav zaradi velikega števila klicev objavili na društveni spletni strani.

Na dodatna vprašanja, ali morda prihaja do zmanjševanja populacij določenih vrst ptic, pa nam je odgovoril ornitolog Tilen Basle. Kot pravi, je seveda odvisno od tega, o kateri vrsti ptic govorimo. Ptice, ki gnezdijo v kulturni krajini in na travnikih so ogrožene, populacije so v stalnem upadu že več let. »Pri pogostih vrstah, ki jih srečujemo v naseljih in mestih, pa o večjem upadu težko govorimo. V krmilnicah se navadno pojavljajo prav te vrste, zato izginotij, ki jih opisujejo opazovalci, ne moremo pripisati upadu populacij,« še dodaja Basle.

Kako pravilno hranimo ptice

Hranjenje ptic sicer po mnenju ornitologov nima posebnega pomena za njihovo ohranjanje, številni ljubitelji narave pa se na ta način pobližje spoznavajo s pticami v svojem domačem okolju, dogajanje okoli krmilnic pa je še posebej zanimivo za otroke.

Da pa pticam nevede ne povzročimo več škode kot koristi, je treba slediti nekaterim priporočilom. Hrano v krmilnice nasipamo v zmernih količinah in jo pred vsakim novim nasipom očistimo, s čimer zmanjšamo možnost onesnaževanja hrane s patogeni in tako zavarujemo ptice pred okužbami.

Primerna krmilnica naj ima streho, hrana pa naj bo pticam dostopna z vseh strani. Kot še dodajajo na DOPPS, naj bo krmilnica postavljena v bližini krošnje dreves, da se ji lahko postopoma približajo, hkrati pa tako, da jih ne morejo ogrožati plenilci, predvsem mačke.

Krmiti lahko začnemo že pozno jeseni, vsekakor pa, ko zapade sneg oziroma pritisne mraz. Ko začnemo hraniti, nadaljujemo do spomladanskih trajnejših otoplitev, z ustrezno mešanico pa lahko nadaljujemo tudi poleti. Sicer velja splošno pravilo, da ptice hranimo s hrano, ki jim je dostopna tudi sicer v naravi, nikakor pa ne z ostanki človeške hrane.