Maja z mami Ano na predstavitvi knjige v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču / Foto: Tina Dokl

Rodila se je na novo in napisala knjigo

Maji Činku je huda prometna nesreča spremenila življenje. Zaradi poškodbe glave se je morala vsega naučiti od začetka. Jesti, hoditi, govoriti ... Z neizmerno voljo in pogumom je doštudirala in svojo življenjsko zgodbo opisala v knjigi Vkorakanje v meni nov svet.

O Maji Činku smo v Gorenjskem glasu pisali pred dobrima dvema letoma, ko je bila prek javnih del za pol leta zaposlena pri Centru za socialno delo Tržič. Že tedaj so nastajali zametki za avtobiografijo Vkorakanje v meni nov svet. Knjiga je zdaj izšla, v njej pa je opisana njena življenjska zgodba od trenutka, ko se je znova rodila, do današnjih dni. »So me vprašali, kdo je zate zmagovalec. Zmagovalec je tisti, ki verjame vase. To sem jaz. Nase sem zelo ponosna.«

Maja Činku iz Dobja nad Poljanami, zadnjih nekaj let pa Tržičanka, se je poškodovala v prometni nesreči 29. novembra 2003, takrat je bila stara dvajset let. Vračala se je z večernega treninga dvoranskega hokeja. Povedali so ji, da je bila cesta poledenela in da jo je zaneslo na bankino čez cesto na breg Sore. Kasneje jo je preblisnilo, sploh ko je šla mimo kraja nesreče, da ji je nasproti pripeljal avto z veliko hitrostjo in da se je poskušala umakniti. Ampak to je bolj speč spomin in vprašanje je, ali ga sploh želi prebuditi. Utrpela je zelo hude poškodbe, še najbolj je bila skrb vzbujajoča poškodba glave oziroma poškodba levega čelnega režnja, ki je tedaj študentko drugega letnika politologije vrnila na razvojno stopnjo dojenčka. Učila se je jesti, govoriti, brati, pisati, čustvovati, vse od začetka. Njeno okrevanje je postalo v celoti skrb mame Ane, odraz njene potrpežljivosti in razumevanja hčerine težke poškodbe, in Maja ji še danes, kolikokrat se le da, reče »moja zlati mami«. Po nesreči so ostali ona, mami in Majin brat. Pa prijateljica Tanja, ki je besede o Maji strnila tudi v knjigi. Večina drugih prijateljev jo je zapustila, kar jo je potrlo, občutila je samoto. Uteho je našla v teku, udeležila se je kar nekaj preizkušenj na deset kilometrov, v Radencih, na jesenskih maratonih v Ljubljani.

Na začetku ni nikogar prepoznala, še mame ne – in enkrat ji je celo rekla: »Kdo pa ste vi, ki ste tako prijazni z mano?« Prve besede, ko se je zbudila iz kome, pa so bile v francoščini. »Je suis le papillon.« (Jaz sem metulj.) Že v gimnaziji se je učila francosko. Metulje ima nasploh rada, ker so bojevniki, ki se ne vdajo, pa naj bo še tako težko. Takšna je bila tudi Maja že kot otrok, se spominja mami Ana. Vztrajna, ustvarjalna, vedno dobre volje in želela je veliko doseči. Ana pravi, da je hčerki verjetno tudi to pomagalo pri uspešnem in tako hitrem okrevanju. Maja se je že po slabem letu dni zahtevne rehabilitacije doma in v ustanovah oktobra 2004 kot izredna študentka vrnila na fakulteto. Dodelili so ji status študentke s posebnimi potrebami, ker ima tudi zaradi slabšega vida kot posledice nesreče priznano 60-odstotno telesno okvaro. Študij ni bil lahek, pove, a je vztrajala in napredovala in ga končala v osmih letih po nesreči. Postala je univerzitetna diplomirana politologinja. Kmalu zatem se je za nekaj mesecev preselila v Bruselj, kjer je v evropskem parlamentu opravila pripravništvo in pridobila izkušnjo v multikulturnem prostoru. Potem je prek javnih del dobila delo na Centru za socialno delo Tržič.

In danes? Mami Ana pove, da ima hčerka svoje samostojno življenje. Maja se je pred kratkim s partnerjem preselila v Novo mesto, kjer je on dobil službo na fakulteti, ona pa trenutno išče službo. In še vedno verjame v moč metulja. Bojevnika. Avtobiografija je izšla v samozaložbi, v nakladi petdeset izvodov, ki jih je Maja podarila vsem, ki so si knjižico zaslužili. Po predstavitvi na Soči – Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu jo je lahko vsak udeleženec vzel, nekaj izvodov je podarila zaposlenim Soče in nekaj inštitutu. Nekaj izvodov je podarila Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka, Knjižnici Poljane ter Knjižnici dr. Toneta Pretnarja Tržič, kjer so bralcem dostopne v branje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 6. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Danes sem imel zares nenavadne sanje: znašel sem se sredi velikega ognja, vse naokoli je gorelo, mene pa niti malo ni bilo strah. Tudi bežal nisem. Le stal sem in opazoval ogenj. Tudi poškodo...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 20. november 2007 / 07:00

Gorenjevaška Ptičja abeceda

V Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas so navdušeni nad novostjo, ki je ne poznajo v nobeni drugi šoli.

Gospodarstvo / torek, 20. november 2007 / 07:00

Kako so kupili Gorenjski tisk

Kranj, Škofja Loka - Prejšnji teden smo že poročali, da je Gorenjski tisk (GT) prevzel Aleksander Troha, direktor EGP Škofja Loka, dosedanja direktorica tiska Kristina...

Gospodarstvo / torek, 20. november 2007 / 07:00

Prodaja Telekoma po načrtih

Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo sporoča, da postopek prodaje državnega deleža v Telekomu Slovenije poteka v skladu z razpisnimi pogoji, ki so bili javno predstavljeni ob...

Gospodarstvo / torek, 20. november 2007 / 07:00

Srečanje kmetic

Gorenjske kmečke žene so se v petek zbrale na tradicionalnem srečanju.

Gospodarstvo / torek, 20. november 2007 / 07:00

Z novo podobo in z dobičkom

Banka SKB je v torek na Brdu gorenjskim podjetjem in zasebnikom predstavila novo grafično podobo, plačilni sistem Sepa ter poslovno in davčno plat lizinga.