Kočna v vsej svoji mogočnosti z razgledišča / Foto: Jelena Justin

S severne strani na znani greben

Turni (1432 m n. m.)–Licjanovec (1733 m n. m.)–Mali Grintovec (1813 m n. m.)–Bašeljski vrh (1744 m n. m.) – Slej ko prej se v hribih naveličaš gneče in številnih ljudi. Takrat začneš iskati manj znane, neobljudene, neoznačene poti in brezpotja. Nujna je dobra orientacija, sposobnost opazovanja in videnja poti, tudi tam, kjer je ni.

Naša današnja tura bo v spodnjem delu potekala po markirani poti, ki pelje na Kozji vrh, nato se bomo odcepili na neoznačeno pot, obiskali Turne in Licjanovec ter dosegli najvišjo točko dneva, Mali Grintovec, 1813 m n. m. Zapeljemo se proti Jezerskemu, kjer za gostiščem Kanonir zavijemo levo, v smeri Podstoržiča. Peljemo slab kilometer, ko se levo odcepi strma cesta in kjer se začne markirana pot na Kozji vrh. Predlagam, da ob cesti na primernem mestu parkiramo. Vzpon začnemo po precej strmi cesti, ki nas po približno 20 minutah pripelje do pašnikov, kjer zavijemo desno na kolovoz, ki nas pripelje v gozd. Na razpotjih sledimo markacijam za Kozji vrh. Kolovoz se spremeni v planinsko pot, ki se začne strmo dvigovati. Prečimo tudi več grap, od katerih je ena posebej sitna. Previdno. Ko se bližamo pečinam Kozjega vrha, se strmo v okljukih povzpnemo na manjše gozdno sedlo med Kozjim vrhom na levi in Turni na desni strani. Od tod naprej pa do vrha Malega Grintovca bomo hodili v svetu brez markacij. Na sedlu zavijemo desno, kmalu zagledamo manjšega možica in stezico. Bodimo pozorni tudi na dele stare žičnate ograje, ki je na tleh. Stezica vodi ob Turnih in na razcepu zavijmo desno na stezico, ki pelje do vrha Turnov. Vrnemo se nazaj na prečno stezico in dosežemo manjše sedlo, kjer bomo morda opazili mejni kamen med Koroško in Kranjsko. Nadaljujemo po levem, novejšem kolovozu. Na točki, kjer se kolovoz še bolj spušča, zavijemo desno na stezico, ki sledi grebenu. Možic stoji ob drevesu. Steza je lepo vidna in lepo sledljiva. Sledimo ji do mesta, kjer začne zavijati na levo stran grebena, in gremo tu direktno po grebenu navzgor. Če zgrešimo mesto, bomo videli, da se stezica na levi hitro izgubi. Strmo se vzpenjamo in kar naenkrat se spet pojavi stezica. Vzpnemo se po rahlo izpostavljenem skoku. Nato sledi pas ruševja, ki nas pripelje do razgledišča, s katerega se odpre nedrje Kočne. Pred nami je dobro viden del poti, ki nas še čaka. Pot je izsekana, ponekod malce izpostavljena, ki nas pripelje do gozda in nato do visokih trav. Tukaj se steza hitro izgubi. Zavijemo levo navzgor in nadaljujemo po strmem travnatem pobočju. Na turo nikar po dežju, ker je velika nevarnost zdrsa! Višje ponovno dosežemo stezico, ki ji sledimo v desno. Sledi pas ruševja, prečenje dveh grap, nato pa malce daljši pas ruševja, ki pa pri prehodu ne povzroča težav. Vzpon skozi ruševje je dokaj strm, in ko dosežemo vrh z možicem, smo na Licjanovcu, ki je izjemno razgleden. Pogled znanega grebena od Srednjega vrha, Malega Grintovca do Storžiča pokaže povsem drugo sliko.

Z Licjanovca sledimo stezici proti jugu. Rahel spust nas pripelje na pobočje Malega Grintovca. Vzpon poteka skozi pas ruševja in ponekod precej po robu, kjer je potrebna še posebna pazljivost, da nas veje ne sklatijo, ker bi nam vzele ravnotežje. Dosežemo vrh Malega Grintovca. Storžič imamo na dosegu roke, pred nami in pod nami je Bašeljski vrh. Sestopimo na Mačensko sedlo po markirani poti, kjer se desno odcepi steza do vrha Bašeljskega vrha, s katerega sestopimo na Bašeljsko sedlo. S sedla zavijemo desno navzdol v smeri Jekarice. Strm sestop po kamniti poti v zgornjem delu nas pripelje v gozd, kjer se pot strmo spušča. Dosežemo Praprotnikovo kočo, nato pa nas čaka še strm spust skozi gozd, kjer je na naši desni strani potok Reka. Ko dosežemo cesto, nas do našega jeklenega konjička čaka še približno šest kilometrov ceste, edino če si turo zamislimo logistično olajšano z dvema avtomobiloma. Če vam neoznačene poti niso blizu oz. če imate slabo orientacijo, se opisane poti ne lotevajte! In nikar se je ne lotevajte pozimi oz. v snegu!

Nadmorska višina: 1813 m
Višinska razlika: 1500 m
Trajanje: 8–9 ur
Zahtevnost: 5 / 5 (orientacija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / sreda, 19. april 2017 / 08:05

Bled skoraj povsem poln

Čeprav je bilo zaradi slabšega vremena med prazniki na Gorenjskem manj enodnevnih gostov, pa so bili sicer turistični kraji dobro zasedeni. Na Bledu so bili tako hoteli skoraj povsem polni.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Noč čarovnic

Škofja Loka - V Sloveniji se vse bolj uveljavlja noč čarovnic oziroma halloween, praznik, ki izhaja iz starega keltskega običaja, komercialno vrednost, podobno kot valentinovo, pa so mu da...

Gospodarstvo / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Gorenjci ne tvegajo

V Hypo Alpe-Adria-Bank ugotavljajo, da Gorenjci niso pripravljeni veliko tvegati in da radi varčujejo v banki.

Gospodarstvo / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Nova vzajemna sklada

Kranj - Raiffeisen Banka, ki poleg domačega sklada Skala (v upravljanju Krekove družbe) trži že dvajset investicijskih skladov Raiffeisen Capital Management, je 1. oktobra začela tržiti nov...

Gospodarstvo / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Zgodovinski dosežki v Acroniju

Po dvomesečnih težavah z reorganizacijo Slovenske industrije jekla in prilagajanju ruski skupini Koks pripravljajo nove projekte. Acroni je dosegel zgodovinske rezultate, konfliktov z državo ni.

Škofja Loka / sreda, 31. oktober 2007 / 07:00

Doma s kar štirimi odličji

Škofjeloški namiznoteniški igralki Mateja Pintar in Andreja Dolinar sta si na evropskem prvenstvu za invalide v Kranjski Gori skupaj priborili kar štiri odličja.