Kočna v vsej svoji mogočnosti z razgledišča / Foto: Jelena Justin

S severne strani na znani greben

Turni (1432 m n. m.)–Licjanovec (1733 m n. m.)–Mali Grintovec (1813 m n. m.)–Bašeljski vrh (1744 m n. m.) – Slej ko prej se v hribih naveličaš gneče in številnih ljudi. Takrat začneš iskati manj znane, neobljudene, neoznačene poti in brezpotja. Nujna je dobra orientacija, sposobnost opazovanja in videnja poti, tudi tam, kjer je ni.

Naša današnja tura bo v spodnjem delu potekala po markirani poti, ki pelje na Kozji vrh, nato se bomo odcepili na neoznačeno pot, obiskali Turne in Licjanovec ter dosegli najvišjo točko dneva, Mali Grintovec, 1813 m n. m. Zapeljemo se proti Jezerskemu, kjer za gostiščem Kanonir zavijemo levo, v smeri Podstoržiča. Peljemo slab kilometer, ko se levo odcepi strma cesta in kjer se začne markirana pot na Kozji vrh. Predlagam, da ob cesti na primernem mestu parkiramo. Vzpon začnemo po precej strmi cesti, ki nas po približno 20 minutah pripelje do pašnikov, kjer zavijemo desno na kolovoz, ki nas pripelje v gozd. Na razpotjih sledimo markacijam za Kozji vrh. Kolovoz se spremeni v planinsko pot, ki se začne strmo dvigovati. Prečimo tudi več grap, od katerih je ena posebej sitna. Previdno. Ko se bližamo pečinam Kozjega vrha, se strmo v okljukih povzpnemo na manjše gozdno sedlo med Kozjim vrhom na levi in Turni na desni strani. Od tod naprej pa do vrha Malega Grintovca bomo hodili v svetu brez markacij. Na sedlu zavijemo desno, kmalu zagledamo manjšega možica in stezico. Bodimo pozorni tudi na dele stare žičnate ograje, ki je na tleh. Stezica vodi ob Turnih in na razcepu zavijmo desno na stezico, ki pelje do vrha Turnov. Vrnemo se nazaj na prečno stezico in dosežemo manjše sedlo, kjer bomo morda opazili mejni kamen med Koroško in Kranjsko. Nadaljujemo po levem, novejšem kolovozu. Na točki, kjer se kolovoz še bolj spušča, zavijemo desno na stezico, ki sledi grebenu. Možic stoji ob drevesu. Steza je lepo vidna in lepo sledljiva. Sledimo ji do mesta, kjer začne zavijati na levo stran grebena, in gremo tu direktno po grebenu navzgor. Če zgrešimo mesto, bomo videli, da se stezica na levi hitro izgubi. Strmo se vzpenjamo in kar naenkrat se spet pojavi stezica. Vzpnemo se po rahlo izpostavljenem skoku. Nato sledi pas ruševja, ki nas pripelje do razgledišča, s katerega se odpre nedrje Kočne. Pred nami je dobro viden del poti, ki nas še čaka. Pot je izsekana, ponekod malce izpostavljena, ki nas pripelje do gozda in nato do visokih trav. Tukaj se steza hitro izgubi. Zavijemo levo navzgor in nadaljujemo po strmem travnatem pobočju. Na turo nikar po dežju, ker je velika nevarnost zdrsa! Višje ponovno dosežemo stezico, ki ji sledimo v desno. Sledi pas ruševja, prečenje dveh grap, nato pa malce daljši pas ruševja, ki pa pri prehodu ne povzroča težav. Vzpon skozi ruševje je dokaj strm, in ko dosežemo vrh z možicem, smo na Licjanovcu, ki je izjemno razgleden. Pogled znanega grebena od Srednjega vrha, Malega Grintovca do Storžiča pokaže povsem drugo sliko.

Z Licjanovca sledimo stezici proti jugu. Rahel spust nas pripelje na pobočje Malega Grintovca. Vzpon poteka skozi pas ruševja in ponekod precej po robu, kjer je potrebna še posebna pazljivost, da nas veje ne sklatijo, ker bi nam vzele ravnotežje. Dosežemo vrh Malega Grintovca. Storžič imamo na dosegu roke, pred nami in pod nami je Bašeljski vrh. Sestopimo na Mačensko sedlo po markirani poti, kjer se desno odcepi steza do vrha Bašeljskega vrha, s katerega sestopimo na Bašeljsko sedlo. S sedla zavijemo desno navzdol v smeri Jekarice. Strm sestop po kamniti poti v zgornjem delu nas pripelje v gozd, kjer se pot strmo spušča. Dosežemo Praprotnikovo kočo, nato pa nas čaka še strm spust skozi gozd, kjer je na naši desni strani potok Reka. Ko dosežemo cesto, nas do našega jeklenega konjička čaka še približno šest kilometrov ceste, edino če si turo zamislimo logistično olajšano z dvema avtomobiloma. Če vam neoznačene poti niso blizu oz. če imate slabo orientacijo, se opisane poti ne lotevajte! In nikar se je ne lotevajte pozimi oz. v snegu!

Nadmorska višina: 1813 m
Višinska razlika: 1500 m
Trajanje: 8–9 ur
Zahtevnost: 5 / 5 (orientacija)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 3. avgust 2009 / 07:00

Avtoprevozniki so ogroženi

V avtoprevozniški zbornici se ne bodo zadovoljili le z znižanjem cestnin, pač pa zahtevajo tudi nadzor za odpravo nelojalne konkurence, ureditev plačevanja prevozov, cenejše gorivo pa bodo kupovali v...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 23. januar 2008 / 07:00

Zavedati se je treba svojih korenin in spoštovati druge

Pogovarjali smo se s Čedom Djukanovićem, predsednikom Črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača Kranj. Društvo praznuje desetletnico delovanja.

Splošno / sreda, 23. januar 2008 / 07:00

Nadji je glasba način življenja

Študentko Nadjo Draksler, ki je pred tremi leti v dobrodelni akciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih ter Gorenjskega glasa dobila klarinet, lahko danes poslušamo v več orkestrih.

Radovljica / sreda, 23. januar 2008 / 07:00

S tožbo niso uspeli

Krajani Lipnice, Podnarta in Prezrenj, ki kot lastniki stavb ob cesti občutijo posledice voženj s težkimi tovornjaki, niso uspeli s tožbo proti Cestnemu podjetju Kranj. Zdaj razmišljajo o renti ali o...

Zanimivosti / sreda, 23. januar 2008 / 07:00

Planincev spet več

Kranj - Planinska zveza Slovenije je objavila statistične podatke o članstvu v letu 2007. V zvezo je bilo lani včlanjenih 255 planinskih društev in društev gorske reševalne služb...

Jesenice / sreda, 23. januar 2008 / 07:00

Na centru za socialno delo iščejo skrbnike

Jesenice - Na Centru za socialno delo Jesenice so začeli iskati skrbnike, ki bi skrbeli za mladoletne osebe, ki nimajo staršev ali zanje starši ne skrbijo, ter za osebe, ki jim j...