Dobila sem več, kot sem dala
Tako o svojem dolgoletnem prostovoljnem delu pri skavtih pravi Mirjam Tolar iz Železnikov, ki so jo razglasili za naj mladinsko voditeljico lanskega leta. Lani je pri skavtih opravila kar osemsto ur prostovoljnega dela. Zadnja tri leta vodi lokalno enoto skavtov, septembra pa je bila izvoljena tudi v izvršni odbor Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
Da se bo znašla med prejemniki priznanj v natečaju Prostovoljec leta 2019, Mirjam Tolar iz Železnikov ni pričakovala. »Že ko so me poklicali iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, če sprejmem njihovo nominacijo, sem bila izredno počaščena. Ko pa sem izvedela, da me je Mladinski svet Slovenije izbral za naj mladinsko voditeljico 2019, sem bila izjemno vesela. Za tem je veliko dela, predvsem pa me trenutno obdaja ogromna hvaležnost, ker se mi zdi, da sem iz vsega skupaj dobila več, kot pa sem dala. Želim si, da bi čim več mladih okrog mene imelo izkušnjo skavtstva, ki te oblikuje za celo življenje,« je poudarila.
Prostovoljstvu se aktivno posveča enajst let, odkar je ob koncu osnovne šole postala oratorijska animatorka. »Navdušila me je skupinska dinamika animatorjev, zelo radi smo se družili in mi ni bilo težko posvetiti toliko časa tem aktivnostim tudi med poletjem,« se spominja 26-letna prostovoljka. Kasneje je postala voditeljica oratorija v Železnikih, pridobljene izkušnje pa je nato prenesla v lokalni skavtski steg, v katerem je bila že vse od tretjega razreda. Pri devetnajstih letih je postala voditeljica skupine od 12 do 15 let starih skavtov. Vodila jih je pet let, nato pa je septembra 2017 prevzela vodenje celotnega skavtskega stega Železniki 1. V tej vlogi ostaja še to skavtsko leto. »Naslednjega septembra bom vodenje prepustila super ekipi mladih, ki prihajajo za mano. Verjamem, da lahko skupina napreduje brez mene, in prav je, da dobijo možnost izkusiti stvari, ki sem jih tudi jaz,« je povedala.
Mirjam Tolar je dejavna tudi v združenju slovenskih skavtov kot pripravljavka izobraževanj in gradiv. »Od leta 2017 do 2020 sem bila voditeljica za izvajanje in pripravo programa za starostno skupino otrok od 12 do 15 let oz. sem vodila skupino petih mladih, s katerimi smo na ravni države skrbeli za izobraževanje voditeljev, pripravo smernic, priročnikov, vodili usposabljanja, da je skavtska vzgoja oz. metoda prišla do lokalnih voditeljev. Septembra pa sem bila izvoljena v izvršni odbor združenja na mesto poverjenice za skavtsko vzgojo, s katero se bom ukvarjala do leta 2024.«
Mirjam Tolar je lani pri skavtih opravila kar 800 prostovoljskih ur. Kaj jo žene? »Ljudje, s katerimi delam, mi ogromno dajo, velika potrditev so tudi odzivi otrok in mladostnikov ter njihovih staršev. Omeniti moram tudi lastno izkušnjo s skavtstvom; v otroških in srednješolskih letih mi je res veliko pomenilo, da so se voditelji ukvarjali z nami, nam posvečali svoj čas. To mi je bilo od nekdaj blizu in mi je sedaj že kar malce samoumevno posvečati čas drugim. Se pa zdaj, ko imam službo, bolj zavedam, kaj pomeni ob tem namenjati čas še prostovoljnemu delu.« Prej je kot študentka prostovoljstvo prepletala s študijem na pedagoški fakulteti, kjer zelo spodbujajo delo z otroki in mladostniki. Od predlani na eni od škofjeloških šol poučuje razredni pouk, in kot pravi, ji pri tem bogate izkušnje, pridobljene pri prostovoljstvu, pridejo še kako prav. »Pridobila sem tudi ogromno voditeljskih veščin, ki jih dnevno uporabljam pri šolskem delu z učenci, morda jih na neki način tudi malo drugače razumem, ker sem toliko let delala z otroki v bolj neformalnem okolju. Pridobljene izkušnje mi pridejo prav tudi pri delu s starši, sodelovanju v timu v šoli ...« je naštevala sogovornica.
Poudarila je še, da ji je prostovoljstvo v prvi vrsti omogočila družina. »Mene je zelo podpirala, tudi tako, da sem mogoče med poletjem opravila kakšno študentsko uro manj. Mnogi mladi so trenutno v precepu, saj za samostojno življenje potrebujejo denar, hkrati pa bi tudi naredili nekaj brezplačno in potem tehtajo, čemu bodo posvetili čas. Vsi si prostovoljstva ne morejo privoščiti, četudi bi si mogoče želeli. Družba je naravnana k materializmu in zdi se mi, da je prostovoljstvo trenutno kar na preizkušnji. Vesela sem, da se še sedaj pri 26 letih lahko ukvarjam s tem, da imam to možnost in čas ter da sem finančno preskrbljena, kar je privilegij, ki ni samoumeven.«