Ostri odzivi na ukinitev financiranja STA-ja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / sobota, 5. december 2020 / 08:22

Ukom ukinil financiranje STA-ja

Vlada je v ponedeljek na dopisni seji sprejela informacijo Urada vlade za komuniciranje (Ukom) o nezmožnosti izvajanja pogodbe s STA o opravljanju javne službe, zato je Ukom Slovenski tiskovni agenciji (STA) ustavil izplačevanje nadomestila za opravljanje javne službe, začenši z oktobrskim nadomestilom. Na to odločitev Ukoma se je vsul plaz kritik, ne samo iz opozicijskih strank, ampak tudi iz koalicijskih. V DeSUS-u in SMC-ju so tako zahtevali umik vladnega sklepa kot nedopustnega, v NSi-ju pa od Ukoma terjajo dodatna pojasnila. V opozicijskih LMŠ-ju, Levici, SD-ju in SAB-u so odločitev Ukoma označili za nedopusten napad na medijsko svobodo in nasploh na demokracijo v državi. V Društvu novinarjev Slovenije pa na primer vladno odločitev razumejo kot neposreden napad na STA, »ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja, kar smo že videli v sosednji Madžarski«. Pravni strokovnjak Andraž Teršek, ki je vnovič predlagan za ustavnega sodnika, pa je poudaril, da Ukom nima pooblastil oz. možnosti, da »sprejme oblastno odločitev o odtegnitvi financ STA, o finančnem onemogočenju STA«. V Ukomu sicer pojasnjujejo, da so za namen sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021 direktorja STA Bojana Veselinoviča pozvali k predložitvi dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA, ki pa jih niso prejeli, zato ne morejo nadaljevati izplačevanja zahtevkov za plačilo nadomestila za opravljanje javne službe. Vodstvo STA Ukomove navedbe zavrača, ker da Ukom nima pravne podlage za prenehanje financiranja javne službe obveščanja, saj STA izpolnjuje vse obveznosti iz naslova pogodbe za opravljanje javne službe za leto 2020 in zakona o STA-ju. Opozorili so, da je Ukom zahteval določene podatke, ki bi jih glede na zakon lahko zahtevala le vlada.

Izključni gospodarski coni v Jadranu

Italija in Hrvaška nameravata razglasiti izključni gospodarski coni v Jadranu, zato se postavlja vprašanje, kako bi razglasitev vplivala na interese Slovenije kot pomorske države. Zunanji minister Anže Logar je ta teden dejal, da Slovenija vselej ravna v evropskem duhu in enako pričakuje od evropskih partneric. Gre za strateško vprašanje, ki ga nameravajo reševati s strpnim dialogom, in ne na očeh javnosti, je poudaril. Po Logarjevih besedah je Slovenija pomorska država in v njenem interesu je, da se zaščiti okolje. V Zagrebu menijo, da Slovenija ne bo nasprotovala njihovi razglasitvi izključno gospodarske cone v Jadranu, niti naša država nima nobenih posebnih pravic v okviru že obstoječe hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC). »Glede na to, da slovenska vlada sprejema arbitražo, menim, da ne more imeti nič proti nadgradnji naše ERC v izključno gospodarsko cono,« je dejala državna sekretarka na hrvaškem zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić. Razglasitev izključne gospodarske cone do 200 navtičnih milj od obale omogoča mednarodna konvencija o pravu morja, v takšni coni pa ima obalna država ekskluzivne pravice glede izkoriščanja morskih virov ter tudi energije morja in vetra.

Spremembe volilnih okrajev

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je v torek predstavil predlog zakona, s katerim spreminjajo meje šestnajstih volilnih okrajev, ki bi tako ustrezali predpisanim merilom glede približno enakega števila prebivalcev, geografske zaokroženosti ter skupne kulturne in drugih značilnosti. S tem bodo po njegovem mnenju zadostili ustavni odločbi, ki mora biti uresničena do 21. decembra. V koalicijskih strankah glede (nujnega) spreminjanja volilne zakonodaje niso enotni. Predlog zakona, ki za sprejetje v državnem zboru potrebuje podporo najmanj 46 poslancev, podpirajo v SDS-u in DeSUS-u, medtem ko se v SMC-ju in NSi-ju nagibajo k ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi preferenčnega glasu. Za sprejetje takega predloga je potrebna dvotretjinska podpora poslancev.

Referendum ni dopusten

Državni zbor je v petek na predlog vlade sprejel sklep, da referendum o zakonu o naložbah v vojsko, ki ga predlagata Levica in SD, ni dopusten. Koordinator Levice Luka Mesec je ocenil, da je takšna odločitev državnega zbora nevaren precedens. Napovedal je, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. »51 poslancev je pohodilo 28.551 podpisov državljanov, ki so zahtevali ustavno zagotovljeno pravico do referenduma o 780-milijonski nabavi orožja,« je delal.