Obnova kulturnega doma

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / / 09:18

V Kropi urejajo notranjost tamkajšnjega kulturnega doma. Začeli so z zagotavljanjem požarne varnosti, obnovili del balkonskega zidu in namestili nov lučni trakt. Največji letošnji poseg pa je obnova dotrajanega poda na odru.

Kropa – Leta 1952 zgrajena stavba je bila sicer v začetku petdesetih let na pobudo krajanov in podjetja Plamen zasnovana kot sindikalno-kulturni dom. Stavba je bila v osnovi zgrajena kot prostor, kjer bi sobivale različne lokalne organizacije, predvsem kulturne. V prvotno načrtovanem prizidku sta bili tudi predvideni dvorana za različna srečanja in prostorna telovadnica s spremljevalnimi prostori. Zaradi različnih razlogov gradnja prizidka po prvotni zasnovi ni nikoli uspela, saj so na tem mestu zgradili stanovanjski prizidek, pojasnjuje Anže Habjan. V Kulturnem domu Kropa je sicer vse leto živahno. Domača društva organizirajo prireditve, delavnice, izobraževanja, srečanja različnih društev in organizacij. V njem ima sedež tudi Krajevna skupnost Kropa, ki prostore upravlja in skrbi za program, med bolj dejavnimi uporabniki je tudi Krajevna organizacija Rdečega križa. Trenutno je osnovna stavba (brez prizidka) v večinskem lastniškem deležu Občine Radovljica. Posamezni deli, po večini na novo predelana stanovanja, pa so v zasebni lasti.

V prihodnje si v Kropi želijo, da bi lahko izpeljali tudi nujno obnovo zaodrja s kletjo, na novo uredili prezračevanje in ogrevanje ter pregledali in obnovili stropne konstrukcije v dvorani – in seveda da Kulturni dom ostane središče družbenega dogajanja v kraju.

»Kulturni dom, narejen po načrtih arhitekta Maksa Strenarja, je danes prva monumentalna stavba, ki jo poleg industrijskega dela Krope, ki je čez cesto, srečamo, ko se pripeljemo v Kropo,« poudarja Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »S stališča kulturne dediščine je ta stavba pomembna zato, ker je načrtovana na način, da zadosti potrebam lokalnega kulturnega življenja, ki je bilo vedno, takrat in zdaj, bogato, hkrati pa ni generičen objekt, ampak v detajlih vključuje kroparsko dediščino umetnega kovaštva.«