Prepaden, a spokojen

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 25. november 2020 / 10:17

Veliki Pršivec (2056 m n. m.) – Neopazni vrh, z divjo prepadno steno nad dolino Krma

Dvatisočaki v Julijcih so vabljivi cilji, ki vsako leto privabljajo vse več in več ljudi. Številni od njih so težje dosegljivi, zahtevajo znanje in izkušnje. Ja, tudi naš današnji vrh zahteva znanje, predvsem orientacijsko, saj se bomo podali v svet brez markacij. Vrh, ki leži v neposredni bližini Rjavine, v dolino Krme pada z divjo, prepadno steno. Veliki Pršivec je gora, ki navduši z zanimivim razgledom, ko se iz oči v oči zazremo s severnimi stenami in pobočji Debele peči, Lipanskega vrha, Mrežc, Debelega vrha, Malega in Velikega Draškega vrha, Tosca in Vernarja.

Pa pojdimo na pot!

Zapeljemo se v Mojstrano, kjer najprej sledimo oznakam za vas Radovna ter za dolini Krma in Kot. Najprej peljemo mimo odcepa za Kot; ko se cesta začne spuščati, se desno odcepi cesta v Krmo, levo oz. naravnost pa v Radovno. Cesta, ki postane makadamska, nas pripelje do Kovinarske koče, cesti pa sledimo do konca, do urejenega parkirišča.

S parkirišča nadaljujemo mimo nanosov proda, prečimo hudournik in pot se začne rahlo vzpenjati. Pot postane strmejša in na višini približno 1300 metrov dosežemo ruševje na koncu gozda. Sledi strm vzpon, ki se konča z rahlim spustom in v travnati gorski Vrtači. Odpre se nam pogled na okoliške vrhove, pred nami je venček z Vernarjem, Cesarjem in Činkelmanom. Nadaljujemo po ravnem čez Vrtačo, višine praktično ne pridobivamo. Vzpon se nadaljuje skozi dokaj redek gozd, ko dosežemo izravnavo Malo polje. Nadaljujemo čez polje, ko z veliko pozornostjo opazimo stezico na svoji desni strani. Markirana pot nadaljuje naravnost, mi pa zavijemo desno na omenjeno neoznačeno stezo skozi Travno dolino. Sledi dokaj strm vzpon, ki nas pripelje do lovske koče. Neoznačeni stezi sledimo še naprej, strmina ne pojenja, ko dosežemo markirano pot, ki pelje na proti Staničevemu domu. Markirani poti sledimo le nekaj minut, nato pa približno na višini 2000 metrov, ko markirana pot zavija levo, 'odvijemo' desno, na neoznačeno stezo, ki skozi Kravjo dolino pelje na Veliki Pršivec. Na razpotju včasih je, včasih pa ne, celo možic. Pot poteka po manjši neizraziti dolinici. Pot se celo malce spusti ter malce povzpne. Po približno desetih minutah hoje, ko Veliki Pršivec kot spokojen travnat in z ruševjem poraščen vrh vidimo pred seboj, zavijemo desno na lažji brezpotni svet. Sledi zmerno strm vzpon po pobočju, ki je poraščen z rušjem, in v nekaj minutah dosežemo razgledni vrh Velikega Pršivca.

Razgled z njega je izreden, saj je pred nami verižica severnega ostenja Debele peči, Lipanskega vrha, Mrežc, Debelega vrha, Malega in Velikega Draškega vrha, Tosca in Vernarja. Severno od nas je Teme, čez katero pelje neoznačena pot na Rjavino. Iz oči v oči se zazremo tudi s Triglavom.

Skozi Kravjo dolino sestopimo nazaj do markirane poti in se na izhodišče mimo pastirske koče Prgarce v Zgornji Krmi vrnemo nazaj na izhodišče. Opisana tura je tehnično nezahtevna, a od gornika zahteva občutek za orientacijo, dobro opazovanje, da vidi tisto, kar večini očem, ki hodijo po naših hribih, ostaja skrito. Pa naj tako kar ostane!

Nadmorska višina: 2056 m
Višinska razlika: 1200 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5 (orientacija)