Šepet tišine

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 08:08

Gubno (2403 m n. m.) – Vrhovi nad Kriškimi podi so poleti in jeseni odlično obiskani. A med njimi najdemo tudi take, kjer vladata mir in tišina. Šepetanje gorske idile, ki vabi v nedrje visokogorja.

Koče v visokogorju so bile že zaprte, ko se je pojavila ideja za obisk Gubna, neoznačenega vrha, ki se pne nad Kriško steno oz. nad dolino Krnico. Vremensko fantastičen konec tedna je zvabil v visokogorje za dva dni, s spanjem v zimski sobi na Kriških podih. Cilj prvega dne je bilo torej Gubno.

Zapeljemo se proti Vršiču, kjer malce pred tretjo serpentino na levi strani cestišča parkiramo. Markirana pot se spušča skozi gozd, nato se položi in nas pripelje do struge Pišnice. Ko prečimo strugo, smo na prostranem travniku planine V Klinu. Na naši levi strani je spominski park Mali Tamar. Predlagam, da vzpona ne nadaljujemo po razmeroma strmi cesti, ampak sledimo markacijam desno, ki nas v lepem vzponu pripeljejo do Koče v Krnici. Od koče nadaljujemo v smeri Kriške stene oz. Križa. Na začetku je vzpon zložen, nato postaja vse strmejši. Kmalu dosežemo grušč iz hudourniških grap. Tukaj previdno glede markacij, v pomoč so tudi možici. Med zadnjimi metri gozdne meje se strmo povzpnemo do prvih melišč pod orjaškimi ostenji okoliških gora in pod Kriško steno. Pot zavije rahlo v levo in nas vodi do vstopa v steno. Nadenemo si čelado, samovarovanje nam v steni ne bo pomagalo, ker jeklenice skorajda ni. Pot je speljana po naravnih prehodih, varovala so skopo odmerjena, pa še to so večinoma klini. Nekaj jeklenice je tik pod vrhom. Preko celotne stene moramo biti izjemno previdni, saj je pot zagruščena, zato pazimo na zdrs in bodimo pozorni, da ne bomo prožili kamenja. Vzpon čez Kriško steno ni mačji kašelj! Ko izstopimo iz stene, se pot položi, sledimo do markirane poti, ki pripelje od Bivaka IV. Tam zavijemo levo na brezpotje, ki ga označuje tudi velik možic. Pozorni bodimo, kajti na podih je kar nekaj možicev, ki olajšajo planinarjenje, ko je megla.

Sprehodimo se do velikega možica, nato pa poglejmo naprej, kako se vije pot. Pot ima na začetku precej razpok in brezen, zato je orientacijsko malce zahtevnejše. Gubno imamo ves čas pred seboj in pot vzpona gre v desno, do grebena. Ko se prebijemo skozi labirint, smo pod vršnim delom strmega pobočja. Držimo se desne strani, kajti levo je vse skupaj še precej težje. Prečimo pobočje v desno, nato pa dosežemo vršno travnato pobočje, po katerem se enostavno sprehodimo do razglednega vrha.

Vrh nas nagradi s čudovitim razgledom, saj vidimo v samo osrčje triglavskega kraljestva. Okoli nas so sami vršaci, ki so s te strani videti povsem drugače.

Z vrha sestopimo po poti vzpona. Previdno predvsem v svetu škrapelj in brezen. Ko dosežemo markirano pot, lahko sestopimo po poti vzpona, torej nazaj čez Kriško steno, kar zahteva precej pozornosti, lahko pa nadaljujemo v smeri Križa. Pot preide na širok greben, preko katerega se v nekaj ključih dvignemo do Bovških vratc. Pod seboj zagledamo Kriške pode. Sestopimo do Kriških podov po razčlenjenem gorskem krasu, polnem škrapelj in žlebičev. Zimska soba nas pričakuje!

Nadmorska višina: 2403 m
Višinska razlika: 1500 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 5 / 5