Namera cepljenja narašča s starostjo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 17. november 2020 / 08:37

Potem ko je prejšnji teden odmevala novica o najdbi učinkovitega cepiva proti covidu-19, so na Valiconu v javnomnenjski raziskavi preverjali, kako verjetno se bodo prebivalci Slovenije cepili, ko bo cepivo na voljo. Namera cepljenja je v tem trenutku višja samo med tistimi z občutkom zdravstvene ogroženosti, starimi nad šestdeset let in z bližino izkušnje z okužbo. Najpogostejši razlog proti cepljenju pa je nazaupanje v cepivo.

Ljubljana – Le 16 odstotkov vprašanih je v Valiconovi javnomnenjski raziskavi #Novanormalnost povedalo, da se bodo zagotovo cepili, 28 odstotkov se jih bo verjetno cepilo, dobra četrtina vprašanih (26 odstotkov) pa je povedala, da se zagotovo ne bodo cepili, in še skoraj tretjina (31 odstotkov), da se verjetno ne bodo cepili. Raziskavo so med 527 odraslimi opravili med 13. in 15. novembrom.

Razlogi za in proti

Anketiranci, ki bi se odločili za cepljenje, so najpogosteje izbrali odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih oziroma želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe. Med pogostejšimi odgovori so bili tudi, da imajo v gospodinjstvu družinske člane, ki spadajo v rizično skupino in jih ne želijo okužiti, nekateri pa so kot razlog navedli tudi, da ne želijo preobremenjevati zdravstvenega sistema v primeru hujše okužbe oziroma ker je cepljenje priporočilo medicinske stroke.

Namera cepljenja pričakovano narašča s starostjo, višja je med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino za težji potek bolezni, ter med tistimi, ki imajo izkušnjo z okužbo v svojem najožjem okolju. Nekoliko presenetljivo pa je namera cepljenja nižja med tistimi, ki sicer doživljajo trenutno situacijo zelo negativno (brezupno, kritično, na trenutke kaotično). Najpogostejši razlog proti cepljenju je nezaupanje v novo cepivo; kar 61 odstotkov vprašanih je menilo, da bi moralo preteči dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 41 odstotkov pa se jih boji stranskih učinkov. Nekateri so kot razlog navedli tudi, da koronavirus stalno mutira in jih zaradi tega cepivo ne bo zaščitilo, da ne sodijo v rizično skupino, da cepiva na splošno niso varna ...

Ključno bo zaupanje v strokovne in politične avtoritete

Rezultate je komentiral Andraž Zorko iz Valicona. Kot je dejal, jih moramo razumeti v dveh kontekstih: »Prvi je nadaljnje širjenje virusa med populacijo. Več ko bo okužb, manj bo prebivalcev, ki ne poznajo nikogar z okužbo, večja bo namera za cepljenje. Po drugi strani je med tistimi, ki so bili potrjeno okuženi ali pa menijo, da so bili okuženi, namera cepljenja bistveno nižja. Glede na eno in drugo bi morala namera cepljenja s širjenjem okužb v prihodnjih tednih zmerno naraščati, saj bo rast seznanjenosti z nekom, ki je okužen, večja od števila dejanskih okužb. Drugi kontekst je povezan s širjenjem informacij o virusu in cepivu zanj. Če bi želeli doseči, da se precepi ustrezno visok delež populacije, nam tabeli razlogov za cepljenje in proti njemu ponujata pravo smer argumentacije in komunikacije. Na pozitivni strani argumentacije je to zagotovo apeliranje na skrb za svoje bližnje in solidarnost do drugih ogroženih skupin ter podpora zdravstvenemu sistemu, v katerega ima večina prebivalcev še vedno visoko stopnjo zaupanja. Na strani zavračanja je glavna ovira strah, ki botruje večjemu delu odklonilnega stališča do cepljenja. Več ko bo informacij o učinkovitosti in varnosti cepiva, bolj verjetno se bodo nekateri med tistimi, ki danes cepljenju niso naklonjeni, premislili. Glavna ovira bo v tem primeru širjenje nepreverjenih ali celo lažnih informacij, ki jih, sodeč po rezultatih, ne bo manjkalo. Če drži podatek, da je cilj vsaj 60-odstotna precepljenost, potem čaka komunikacijske upravljavce epidemije še kar nekaj dela. Zaupanje v strokovne in politične avtoritete bo seveda tudi v tem primeru ključnega pomena.«