Strip za odpustek
Reformatorji so spreminjali Katoliško cerkev in vero ljudstvu približali v njegovem jeziku. Reformatorji v stripu pomembne Slovence iz časa reformacije predstavljajo kot heroje, ki so v svojem času pogumno posadili drevo slovenskega knjižnega jezika. Ta po skoraj petsto letih še vedno dobro obrodi.
Najlepši dokaz za zgoraj zapisano in od bralca pravkar prebrano je strip z naslovom Reformatorji v stripu, ki je izšel pri založbi Škrateljc. Spisal ga je vsestranski mojster pisane in govorjene slovenske besede Boštjan Gorenc - Pižama, v stripovski maniri ga je izrisal ilustrator Jaka Vukotič, da ga prva dva pri svojem delu ne bi kje preveč »biksala« (bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|), pa je poskrbel strokovni sodelavec in avtor spremne študije dr. Kozma Ahačič. Projekt je nastal v sodelovanju s Kulturnim domom Krško in Občino Krško ob petstoti obletnici rojstva Adama Bohoriča. Prav Adam Bohorič in njegov učenec Jurij Dalmatin sta tudi osrednja junaka stripa. Primož Trubar se v zaključku stripa sicer nekaj pritožuje, da je samo stranski lik, ampak tako je – heroja tokratne zgodbe sta Dalmatin in Bohorič, prvi je v slovenski jezik prevedel Biblijo, drugi pa je napisal prvo slovensko slovnico.
Trije soavtorji Reformatorjev v stripu so v torek zvečer o svojih »ustvarjalnih uricah« z reformatorji spregovorili v prenosu v živo, za katerega so poskrbeli v Kulturnem domu Krško. Mimogrede, napolnili so precej veliko dvorano, saj je prenos spremljalo skoraj štiristo gledalcev. Trojica sodelavcev nas v stripu popelje v 16. stoletje, ko so reformatorji s prvimi slovenskimi knjigami postavljali temelje za slovenski knjižni jezik. Nastopa dvajset pomembnih osebnosti, ki so »imele prste zraven«, stripovska svoboda v zgodbo povabi še kakšno bitje iz Vojne zvezd, osrednji osebnosti pa sta kot že zapisano Adam Bohorič in Jurij Dalmatin. Sledimo njunim izobrazbenim potem na Nemško, protestantski sceni na Slovenskem, spodbujanju k tiskanju knjig v slovenskem jeziku in izidu dveh najpomembnejših – Biblije in slovnice.
Seveda si je Boštjan Gorenc v pripovedi vzel ravno prav stripovske svobode. »Srečanja med liki so največkrat izmišljena. Dolgočasno bi bilo brati strip, v katerem vsak na svojem koncu pišejo pisma eden drugemu, zato sem v pismih zapisano uporabil v dialogih. Lahko tudi vidiš, kako Trubar Bohoriča objame čez rame, zaprto barako z odpustki, tetovažo na Adamovem hrbtu … Cel kup takih sladkorčkov je Jaka genialno natresel skozi cel strip.«
Jaka Vukotič je like ustvarjal v več plasteh, od najbolj očitne, kot je fizična zunanjost, do psiholoških značilnosti in njihovih značajev. »Portretov iz tistega časa, razen Trubarja, nekaj plemstva in visoke duhovščine, skoraj ni. Tako sem uporabljal sekundarne podobe, ki so nastajale kasneje – recimo kipe,« je povedal risar. Kdo ve, ali ni nekaterih likov upodobil tudi po obeh sodelavcih pri stripu?
Seveda pa imajo podatki in dogodki, ki se vrstijo v stripu, trdno ozadje, prav tako tudi osebnosti, ki se pojavijo v njem. »Ko sem dobil ponudbo za sodelovanje, sem bil sprva – tako kot se za raziskovalca spodobi – zelo skeptičen. Delati strip o Bohoriču in Dalmatinu je zelo zahtevna naloga, saj zgodba zaradi stripovske forme lahko hitro zvodeni,« je dejal dr. Kozma Ahačič in dodal: »Moram pa reči, da je rezultat tako po vsebini kot obliki presegel vsa moja pričakovanja. Nastala je knjiga, ki je znanstveno neoporečna in ima hkrati skrbno in domiselno zapisano besedilo in res genialno vizualno podobo. Nastalo je resnično delo, ki ga lahko brez vsake zadrege priporočim, ne le tistemu, ki bi želel spoznati znana imena reformacije, ampak tudi vsakemu, ki želi dobiti verodostojen pogled v zgodovino, v takratne odnose in življenje. To trdim tako z vidika ilustracij, besedila kot uredniškega vidika.«
Branje, gledanje in uživanje ob Reformatorjih v stripu nas uči in hkrati spravlja v dobro voljo. Zagotovo pa vam bo štel za odpustek, če ste doslej le bežno vedeli, kaj bi z Bohoričem, Dalmatinom, Trubarjem in drugimi reformatorji.