V Lazah ni videti rešitve

Krajani Laz že vrsto let opozarjajo na nevzdržne okoljske razmere, tudi nedavna sodba upravnega sodišča, da se projekt kanalizacije v Lazah vrne v odločanje prvostopenjskemu organu, kar je zahtevala organizacija Alpe Adria Green, pa je po mnenju Civilne iniciative za zeleno Stražišče žalosten rezultat odtujenosti lokalnih in državnih oblasti.

Kranj – Ta teden so iz okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) sporočili, da je upravno sodišče ugodilo njihovi tožbi proti izdanemu gradbenemu dovoljenju za gradnjo fekalne kanalizacije v Industrijski coni Laze.

V mednarodnem okoljskem centru Alpe Adria Green so že takrat, ko so vložili tožbo, pojasnili, da se zavedajo, da je gradnja kanalizacijskega omrežja v Industrijski coni Laze potrebna, hkrati pa so opozorili, da ne bi smela zvečati možnosti poplavljanja in onesnaževanja bližnjega stanovanjskega naselja. Prav tako so pojasnili, da v coni obratujejo veliki proizvajalci industrijske odpadne vode, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pa je bilo, kot so poudarili, nepopolno in napačno ugotovljeno dejansko stanje glede količine industrijskih odpadnih vod, zaradi česar je AAG opozoril, da je projektirana zmogljivost kanalizacije neustrezna. »V AAG smo bili vse skozi prepričani, da so naše trditve pravilne, to je tudi potrdilo Upravno sodišče, ki je razsodilo v korist AAG, predvsem pa v korist tamkaj živečih prebivalcev,« je ob odločitvi sodišča poudaril predsednik Alpe Adria Green Vojko Bernard.

Na kranjski občini so razočarani

»V upravnem sporu, o katerem je odločilo Upravno sodišče RS, je bila tožena stranka Republika Slovenija, ki jo je zastopalo Ministrstvo za okolje in prostor. Mestna občina Kranj je bila v proces vključena kot stranka z interesom. V razsodbi, ki postopek izdaje gradbenega dovoljenja vrača v ponovno odločanje upravni enoti, ne gre za vsebinsko odločitev sodišča o neustreznosti projekta, ampak za odpravo odločbe zaradi napak v postopku. Razlog za odpravo gradbenega dovoljenja in vrnitev zadeve v ponoven postopek je pomanjkljiva obrazložitev drugostopenjskega organa, to je Ministrstva za okolje in prostor. Torej gre za povsem procesno odločitev in se sodišče o sami vsebini gradbenega dovoljenja in argumentih Alpe Adria Green (AAG) ni izreklo. Stroške postopka je dolžna povrniti Republika Slovenija, in ne občina, ki je v postopku sodelovala kot stranka z interesom. Nad posledicami sodbe smo razumljivo razočarani tudi na Mestni občini Kranj, saj gre za izredno pomemben projekt varovanja okolja v javnem interesu za našo občino. Začetek izgradnje kanalizacije je tako že nekaj let odložen zaradi omenjene tožbe in bo zamaknjen še, dokler upravna enota ne izda ali zavrne novega gradbenega dovoljenja v ustreznem in pravilnem postopku. Glede problematike IC Laze pričakujemo tudi večje sodelovanje Ministrstva za okolje in prostor ter ponovno vabimo k dialogu Civilno iniciativo za zeleno Stražišče,« pojasnjujejo na Mestni občini Kranj.

Pomisleki so utemeljeni

»Sodba upravnega sodišča, da se projekt kanalizacije v Lazah vrne v odločanje prvostopenjskemu organu, pomeni žalosten rezultat utečenega (ne)komuniciranja kranjske občine. Pomeni tudi edino možnost, ki smo jo sploh imeli, da uveljavimo okoljsko in družbeno odgovornost namesto tistih, ki je nikdar niso hoteli sprejeti. Pomeni odtujenost lokalnih in državnih oblasti (ki so na predhodni stopnji pritožbo mirno zavrnile) od problemov malega človeka, ki brez osnovnih pravic tod živi človeka nevredno življenje,« je sodbo v imenu Civilne iniciative za zeleno Stražišče komentiral Marko Špolad in dodal, da so izključno okoljski in varnostni pomisleki, ki so v postopku vodili Alpe Adria Green, še kako utemeljeni.

»Žal projekt MOK, ki bi bil ob celostnem reševanju problematike Laz že zdavnaj zaključen, ne more biti le nova poceni 'flika', vržena na industrijsko opustošeno območje. V AAG in na zboru krajanov smo v imenu prebivalcev širšega okoliša Laz zahtevali ureditev dvocevne kanalizacije, kar je evropska in logična rešitev. Posebej ob podjetjih v Lazah, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega. Štirideset let stare cevi, po katerih se te vode danes pretakajo, so služile za povsem druge namene, kot jih ima nagnetena težka industrija danes v Lazah. Klavrno zdravstveno stanje stanovalcev, padec cen nepremičnin, izginuli in močno prizadeti avtohtoni habitati so prevelika cena, da bi si lahko še naprej privoščili poceni rešitve, legalizacije delovanja podjetij brez ustreznih dovoljenj in skrivanje zgolj za okoljskimi bremeni preteklosti. Molk, ki je botroval malomarnosti ob povzročitvi okoljske škode, ne sme več imeti domovinske pravice,« je še dodal Špolad ter poleg ureditve dvocevne kanalizacije na širšem območju Laz od izliva do izvora opozoril tudi na sklepe z zbora krajanov, ki pomenijo obveščanje Strašanov o projektih občine in države, prizadevanjih za preselitev subjektov, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, na gradnjo nove obvozne cesta za industrijo, pa tudi aktivno udeležbo pri preverjanju novih okoljskih bremen.

»Območje Laz se ne more več širiti, zarezano je namreč v same meje Nature 2000 in v vodovarstveno območje. Bi se pa z veseljem širila podjetja na še nezazidanem območju IC Laze. Prebivalci temu najostreje nasprotujejo. Menijo, da so že v preteklosti plačali previsoko ceno,« še pravi Špolad.