Biblija z Brda v NUK

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 8. november 2020 / 07:49

V Narodni in univerzitetni knjižnici so prejeli izvod Dalmatinove Biblije, ki je bil doslej v hrambi v protokolarnem objektu na gradu Brdo pri Kranju. Odlično ohranjen primerek je eden od desetih, ki jih hranijo v osrednji državni knjižnici.

Sredi prejšnjega tedna sta ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Viljem Leban in vodja Oddelka za zaščito in restavriranje Andreja Kozjek prevzela izvod Dalmatinove Biblije, ki je bil doslej več stoletij hranjen v osrednjem protokolarnem objektu, na gradu Brdo pri Kranju. Gre sicer za enega od 36 izvodov Biblije, ki obstajajo v Sloveniji, NUK pa ga je v hrambo prejel na pobudo predsednika vlade Janeza Janše.

Biblijo, s celotnim naslovom Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta, je leta 1584 prevedel in v 1500 izvodih izdal Jurij Dalmatin. Narodna in univerzitetna knjižnica je doslej že hranila devet primerkov, aktualni je torej deseti originalni izvod, ki so ga zdaj umestili med druga dela zbirke protestantskih tiskov, ki nedvomno spadajo med največje dragocenosti knjižnice.

Kot je razvidno iz obstoječih virov, je bil omenjeni primerek Biblije prvotno nekoč v lasti barona Adama Egkha z gradu Brdo, kjer se je očitno ohranil več kot štiri stoletja, vse od svojega izida naprej. Prvi lastnik je izvod Biblije prejel v zahvalo za podporo protestantskim deželnim stanovom. Adam Egkh je bil sicer vnuk barona Janeza Jožefa Egkha, Trubarjevega prijatelja ter člana komisije, ki je pregledala njegova dela z namenom ugotoviti, ali so skladna z augsburško veroizpovedjo in ali so ustrezno prevedena v slovenski jezik. Kasneje je ta Biblija zamenjala številne lastnike, med katerimi so bili tudi baroni Zoisi.

Izvod z Brda je popoln – taki so trenutno štirje izvodi v NUK-u – in predvsem izvrstno ohranjen. Vezan je v galunsko kožo in ima poleg siceršnjih dekorativnih elementov na sprednji platnici slepo vtisnjen Lutrov doprsni portret, na hrbtni platnici pa Melanchthonov portret.

V 16. stoletju je slovensko slovstvo doživelo svoj prvi veliki vzpon. V nekaj desetletjih smo razvili svoj jezik in postavili temelje slovenski književnosti. Dela protestantov so izhajala v razmeroma visokih nakladah, tja do dva tisoč izvodov. Biblija, ki jo je v celoti prevedel Jurij Dalmatin, sodi med najpomembnejša dela vse naše protestantske književnosti in ima neprecenljivo vrednost za slovenski jezik in kulturo. Obsega kratek nemški in izčrpen slovenski predgovor, celotni Staro in Novo zavezo ter več registrov, med njimi tudi jezikovnega. Izšla je le nekaj desetletij po Luthrovem prevodu v nemščino. Za prevod je Dalmatin potreboval okoli deset let, seveda brez slovnice in brez slovarja. Natisnili so jo v Wittenbergu v Nemčiji, tiskanje je trajalo približno pol leta. Uporabljali so jo še nadaljnjih dvesto let in je bila temelj vsem poznejšim prevodom Svetega pisma. V Digitalni knjižnici Slovenije je izvod iz knjižnice Leopolda Maksimilijana Raspa v digitalni obliki na voljo že vse od leta 2010.