Še vedno veliki porabniki

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Slovenija / sreda, 4. november 2020 / 15:31

Dan spomina na mrtve je mimo. Kam z odpadnimi nagrobnimi svečami? Kljub trendu zmanjševanja njihove porabe v zadnjih letih smo Slovenci še vedno veliki porabniki.

Kranj – Po nekaterih ocenah smo Slovenci za Hrvati in Poljaki tretji največji porabniki nagrobnih sveč v Evropski uniji. Vsak Slovenec naj bi v povprečju prižgal osem nagrobnih sveč na leto, vsi skupaj pa okoli 16 milijonov, od tega dve tretjini ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve. Morda bodo številke za letošnje leto manjše, saj zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, to­krat ni bilo tako množičnega obiska grobov kot običajno. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor (MOP) je bilo lani danih na trg dobrih pet tisoč ton nagrobnih sveč, kar je 15 odstotkov manj kot predlani in približno četrtino manj kot leta 2010.

Po uporabi nagrobne sveče postanejo odpadek, ne sicer nevaren, a njihova obdelava lahko povzroča škod­ljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu in nastajanje odpadkov. Lani je bilo prevzetih slabih dva tisoč ton odpadnih sveč oz. 234 ton manj kot predlani in 374 ton manj kot leta 2010.

Kot so pojasnili na MOP, skrb za predelavo sveč prevzemajo tisti, ki so jih dali na trg: proizvajalci, uvozniki, trgovci. »Ti so združeni v štiri skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da jih lahko zbiralec prevzame in odda v predelavo.« V Sloveniji sta regis­trirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč (Saubermacher Slovenija in Ekol) in dva predelovalca: jeseniški Plastkom in ljutomerski Ekoplastkom, ki pa ne deluje več. »Končni cilj predelave je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Reciklira se skoraj večina zbranih odpadnih sveč,« so razložili.

Največje težave povzroča kopičenje sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, so opozorili na MOP. Za reševanje te problematike so lani sprejeli uredbo o odpadnih nagrobnih svečah, ki je odpravila vsebinska neskladja uredbe iz leta 2008. Sledil je njihov interventni odvoz za leti 2018 in 2019, za nakopičene sveče iz obdobja 2016–2018 pa je pogodbeni izvajalec doslej prevzel 612 ton odpadnih sveč od 820 ton, kolikor znaša ocenjena količina v pogodbi. »Do 19. oktobra je edini delujoči predelovalec od skupnih načrtov ravnanja s svečami v okviru rednih prevzemov prevzel okoli 1200 ton odpadnih nagrobnih sveč,« so pojasnili.

Na trgu se pojavljajo različne vrste sveč, na MOP pa poudarjajo, da ne spodbujajo uvedbe posameznih tipov, ampak uporabnike pozivajo k trajnostnemu ravnanju. »Vsak tip sveč ima tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti.« Elektronske nagrobne sveče imajo denimo daljšo življenjsko dobo, a so prav tako okoljsko problematične, saj jih je treba razstaviti na sestavne dele, te pa je lahko tudi težje reciklirati kot sestavne dele parafinskih sveč. Najpomembnejše je, da se za vse odpadne sveče – kateregakoli tipa – preko sistema zbiranja zagotovi obdelava pri usposobljenem izvajalcu, so dodali.