Pomlajevanje pasijonske knjige

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2020 / 13:32

Tri stoletja staro knjigo Škofjeloškega pasijona, ki jo hrani kapucinski samostan v Škofji Loki, so letos restavrirali. O tem enkratnem in neponovljivem posegu so posneli tudi dokumentarni film in ga minuli teden prikazali v Sokolskem domu.

Škofjeloški pasijon je leta 1721 zapisal kapucin pater Romuald Marušič in izvirnik še danes hrani škofjeloška kapucinska knjižnica. Knjiga je velika dragocenost, pomemben del lokalne, slovenske in tudi svetovne kulturne dediščine, saj je Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Režijska knjiga patra Romualda je temelj vseh uprizoritev Škofjeloškega pasijona in prihodnje leto, ko bodo pasijon znova uprizorili, bo stara tristo let. Pred dvema letoma se je rodila pobuda Muzejskega društva Škofja Loka, da bi kazalo rokopis restavrirati, k temu zahtevnemu delu pa so povabili vrhunsko strokovnjakinjo, konservatorsko-restavratorsko svetnico v Centru za konserviranje-restavriranje knjig, papirja in pergamenta pri Arhivu Republike Slovenije Blanko Avguštin Florjanovič. Delo je začela letos in več mesecev je trajalo pomlajevanje najstarejše ohranjene dramske knjige v slovenskem jeziku, o čemer je nastal tudi dokumentarni film. V času epidemije, ko je bila kapucinska knjižnica zaprta za javnost, je v njej marljivo delala restavratorka, ki ima s srednjeveškimi knjigami že veliko izkušenj, saj je med drugim restavrirala tudi Dalmatinovo Biblijo. Pri tem so jo snemali fantje iz produkcijske hiše Karata pod režijskim vodstvom Aljaža Tepine (producent je bil Tine Škrbec, direktor fotografije pa Matej Vidmar) in pred kratkim so film o tem izjemnem podvigu prikazali škofjeloškemu občinstvu.

Blanka, sicer bibliotekarka z magisterijem iz likovne akademije, ki se je na področju srednjeveških vezav izpopolnjevala pri Christopherju Clarksonu iz Oxforda, veliki avtoriteti konservatorstva rokopisov, v filmu pokaže postopek, kako poteka restavriranje rokopisa. »Nobenega kosa ne vzamem v roke, če ga prej ne ponotranjim,« je povedala občinstvu v Škofji Loki. O knjigi najprej nekaj časa razmišlja, potem opravi temeljit prvi pregled, ki lahko traja tudi teden dni, nato dokumentira stanje pred restavriranjem, pripravi popis del, šele nato pridejo restavratorski posegi. Pravi, da mora že na začetku vedeti, kakšno bo videti končno stanje, vmesnega popravljanja ni, biti mora »za prmej«. Za delo ima na razpolago nabor najrazličnejših tehnik, orodij in materialov. Škofjeloški pasijon je kot vsa svoja dosedanja dela jemala v roke s spoštovanjem in odgovornostjo, vesela, da je bil razmeroma dobro ohranjen. Bratje kapucini ga dobro varujejo, je dejala restavratorka in se jim zahvalila, da so ji zaupali svojo najdragocenejšo knjigo.

Za Aljaža Tepino, Tineta Škrbca in Mateja Vidmarja iz Karata filma, ki se ukvarja z video produkcijami, snemanjem reklam, predstavitvenih filmov in podobnim, to ni bil prvi dokumentarni film. Je drugi, prvega so posneli o Gregorju Selaku, plezalcu z multiplo sklerozo. »Snemanje dokumentarca o restavriranju Škofjeloškega pasijona je bil za nas izziv, želeli smo narediti kar najboljši izdelek. Pasijon nam je bil zanimiv, saj smo lokalni fantje, bilo pa nam je tudi v čast,« so povedali ustvarjalci filma. Samostan, brate kapucine in njegove zgodovinske dragocenosti so imeli priložnost dobro spoznati in se marsičesa naučiti. Letos pa so naredili še en film, v katerem nastopa brat kapucin Jožko Smukavec in predstavlja Škofjo Loko (nedavno je bil nagrajen v okviru slovenske turistične kampanje). Kot so še dejali, so s svojo letošnjo izkušnjo začeli na novo ceniti Škofjeloški pasijon in njegovo vrednost.