Irena Cigale je ob sedemdesetem jubileju pripravila razstavo z naslovom Ustvarjalnost ne pozna meja. / Foto: Primož Pičulin

Človek nikoli ne zna dovolj

Za Ireno Cigale ustvarjalnost ne pozna meja. Pred štirinajstimi leti se je preselila v Medvode in v istem obdobju jo je bolezen priklenila na invalidski voziček. A kljub vsemu ustvarja, piše, kleklja, slika in še marsikaj. Oktobra bo dopolnila sedemdeset let in ob tem jubileju je v sodelovanju z likovno sekcijo KUD Jarem na Aljaževi domačiji pripravila razstavo svojih ročnih del.

Irena Cigale se je rodila 18. oktobra 1950 v Ljubljani. Na vprašanje, od kod je, odgovori, da je od vsepovsod, a po kratkem razmisleku vseeno zatrdi, da je Primorka. Njena starša sta stanovala v Starem trgu pri Ložu in to je bil njen prvi dom. Veliko časa je preživela v rojstni vasi svojih staršev v Tolminskem Lomu nad Mostom na Soči, tam ji je bilo najlepše. Ko je štela šest let, se je preselila v Idrijo, kjer je ostala skoraj petdeset let, in v sproščenem pogovoru ne zanemarja idrijskega narečja. Pred približno 14 leti je postala Medvoščanka. Stanovanje v Idriji je zanjo postalo ptičja kletka, ni zmogla stopnic in selitev je bila nujna. Z možem Markom sta se preselila v stanovanje v Medvodah, ki je dostopno za invalide. »Imela sem težave s kolki in zdravstveno osebje me je v četrtem letniku gimnazije usmerjalo na korekturne operacije, na katere nisem želela iti. Zame bi namreč to pomenilo, da bi morala imeti osemdeset operacij. Težave s kolki so me spremljale vse življenje. Bilo je zelo hudo. Zmerjali so, da sem neroda, ker sem težje hodila,« nam je zaupala Cigaletova in nadaljevala: »Pred desetimi so mi diagnosticirali cerebralno paralizo. Noge so mi že prej začele odpovedovati in invalidski voziček je bil neizbežen.«

Irena pravi, da je nemirna duša, neprestano išče. Piše, slika, kleklja, ustvarja nakit iz različnih materialov, spozna se na zelišča, iz katerih izdeluje olja, mila, kreme. »Obe stari mami sta imeli vrtičke in polja z zdravilnimi zelišči in začimbami. Trenutno imam najraje tržaški smilj, ki se lahko uporablja kot mazilo ali olje,« je pojasnila. Ustvarjalno pot je začela s pisanjem, med drugim je prejela drugo nagrado za prozo pri Mladiki v Trstu za knjigo Jaz, Borut in za knjigo Jaz, Aljaž in moj bratranec dinozaver. Piše drugače kot drugi; kako jo bodo bralci razumeli, je ne zanima. Zapisanih ima ogromno spominov na otroštvo, trenutno pripravlja avtobiografijo. V svoji zakladnici ročnih mojstrovin ima največ čipk. Kleklja od malega, že v prvem razredu osnovne šole se je vpisala v čipkarsko šolo v Idriji. V slikarstvu je na začetku poti, ustvarila je že več kot dvesto slik. Njena likovna dela odražajo čudenje nad lepoto narave. Barve so jo od nekdaj privlačile, predvsem živahne, od modre in vijoličaste do turkizne. Pogum, da se preizkusi v slikanju, so ji vlili člani KUD Jarem. Ob selitvi v Medvode se je vključila v KUD Jarem, kjer je članica literarne sekcije, sodeluje tudi v sekciji za obujanje starih šeg in navad. »V Medvodah in med jarmovci se počutim zelo dobro. Ko sem prišla v te kraje, sem si dejala: končno sem prišla med iskrene ljudi. Tu imam veliko prijateljev,« je povedala Irena Cigale, ki je tudi članica invalidskega društva v Medvodah. Povedala je še, da svoje izdelke podarja, nikoli prodaja, le morda ob dobrodelnih akcijah. »Ustvarjam, da si zapolnim čas. Zadala sem si, da vsak dan aktivno delam sedem ur, in sicer vsaj dve različni ročni deli, da si zagotovim menjavo lege telesa,« nam je zaupala sogovornica in še sklenila: »Sem samouk. Vedno želim napredovati. Človek nikoli ne zna dovolj, tako neznatni smo. Vsak nasvet, vsako sprejemanje novega znanja je dragoceno.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sobota, 21. maj 2016 / 12:24

V Mojstrani uredili dve ferati

V ostenju Grančišča so uredili zavarovani plezalni poti, imenovani ferati.

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 29. december 2020 / 00:44

Hčerki zaprl vodo in jo žalil

Križ – Kamniški policisti so v soboto posredovali na Križu, kjer je v stanovanjski hiši prišlo do spora med očetom in hčerjo. Oče je namreč prevzel vlogo vodovodnega inštalaterja in zaprl dovod vod...

Gospodarstvo / torek, 29. december 2020 / 00:43

Več varovalnih gozdov in manj rezervatov

Kranj – Vlada je na seji prejšnji teden spremenila uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, s katero je območje varovalnih gozdov uskladila s prostorskimi razvojnimi usmeritvami...

Gorenjska / torek, 29. december 2020 / 00:10

Za razvoj tudi obrobnih območij

Cilj projekta Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku – Smer TNP je obisk z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj parka preusmeriti na manj obremenjena in ustrezno urejena območja, k...

Radovljica / torek, 29. december 2020 / 00:08

Gramoznico kupil Ažman

Več kot milijon evrov vredno zemljišče je Občina Radovljica na javni dražbi prodala podjetju Ažman, d. o. o., iz Lesc, ki nekaj manj kot šest hektarov površine potrebuje zaradi širitve, deponije in si...

Gospodarstvo / torek, 29. december 2020 / 00:02

Tudi spomladi bo težko

Po lanskem rekordnem letu za slovensko gospodarstvo se mnoga podjetja ukvarjajo z vprašanjem, kako preživeti. Ne le zima, tudi pomlad bo težka, opozarja Gospodarska zbornica Slovenije.