Iz črne kuhinje dišalo po terjaku

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / nedelja, 4. oktober 2020 / 08:58

Na dvorcu Visoko je prejšnji petek ponovno oživela črna kuhinja, iz katere je omamno zadišalo po buhtljih in terjakovem čaju, s čimer so obiskovalce popeljali v čas naših babic in dedkov. V novi kulinarični ponudbi dvorca bo mogoče uživati vsak petek in soboto.

V kavarni na Visokem stremijo k obujanju lokalne kulinarične dediščine z vključevanjem lokalnih ponudnikov. »Obiskovalci dvorca prihajajo od vsepovsod in povprašujejo po takih posebnih stvareh,« je poudarila vodja kavarne na Visokem Martina Ambrožič Tušar. V črni kuhinji dvorca Visoka bodo zato ob petkih in sobotah gostom pripravljali terjakov in druge zeliščne čaje, ob katerih bodo postregli še buhtlje, ocvirkovco in drobnjakovo potico. Tako želijo ponudbi dodati pridih domačnosti in sproščenosti, je pojasnila Martina Ambrožič Tušar, ki je prepričana, da tako delujoče črne kuhinje ni daleč okrog. »V jesenskem času bomo na ta način oživili svojo črno kuhinjo, ki je sicer po besedah muzealcev že modernejšega tipa in gre pravzaprav za kuhinjo z napo.«

Vse sestavine, ki jih bodo uporabljali za pripravo toplih napitkov in jedi v črni kuhinji, jim zagotavljajo lokalni pridelovalci. Tako je tudi s terjakom, buhtlji in drugimi sladkimi dobrotami, ki so nastale v sodelovanju s kmetijo Jeran v Žirovskem Vrhu Sv. Urbana v Poljanski dolini. Pred devetimi leti sta se zapuščeno kmetijo odločila oživiti Ana in Miha Gantar, ki v delo na kmetiji že vključujeta tudi svoje štiri sinove, v prihodnje pa si želita postati povsem samooskrbna. Mlada gospodinja Ana Gantar je pojasnila, kaj pravzaprav sploh je terjak. »Terjak pripravljam po starem receptu svojih babic iz bezgovih jagod, ki so sicer strupene, zato je potreben poseben postopek obdelave. Kuha se tri dni, hitro pa lahko skipi kot mleko, zato je treba biti ves čas poleg in paziti, da se ne prismodi.« Doda mu tudi sladkor in na koncu je videti kot zelo gost med, ki ga zgolj vmešamo v vrelo vodo in napitek, za katerega velja, da je tudi zelo zdravilen, je pripravljen. »Terjak so včasih pripravljali skoraj na vseh gorskih kmetijah pod Blegošem na poljanski strani,« je razložila Ana Gantar in dodala, da so bile lekarne daleč, zato so si pri zdravljenju raznih obolenj poskušali ljudje pomagati sami. Omenjajo ga kot učinkovito pomoč pri zdravljenju gripe in pljučih bolezni ter dvigu odpornosti in hitrejšemu okrevanju po boleznih. »Včasih so ga kuhali brez sladkorja, zato je bil bolj trpek.« Z možem bezgove jagode nabirata kar v okolici njune domačije, pokličejo pa ju še z drugih kmetij, da jih prideta obrat. »Na dveh parcelah sva uredila tudi svoj nasad, za katerega upava, da bo obrodil že prihodnje leto,« je pojasnila Ana Gantar, ki kavarno na Visokem oskrbuje tudi z domačimi buhteljni. »Gre res za neko posebno sladico, ki nam prikliče spomin na naše babice,« je poudarila Martina Ambrožič Tušar. Buhteljne pripravljajo tudi v posebnem modelu v obliki srčka oziroma simbola Poljanske doline. V njem Ana Gantar speče tri buhteljne s tremi različnimi marmeladami, ki jih prav tako pripravlja sama. Ta čas so to češnjeva, hruškova in slivova.

Kavarna Visoko je svoja vrata sicer ponovno odprla v drugi polovici maja, saj je bila preteklo zimo zaradi prenove zaprta. Na dvorcu so zamenjali streho, obnovili fasado in restavrirali vhodna vrata. »Naša želja je, da bi v prihodnje zgradili še most čez Poljansko Soro in uredili sosednjo stavbo, v kateri je bil včasih hlev, saj bi s tem pridobili tudi prostor za večje prireditve. Kozolec je namreč za ta namen uporaben samo v poletnih mesecih,« je razložila Martina Ambrožič Tušar. V kleti pa naj bi prek zime uredili pripravljalno kuhinjo, v kateri bodo lahko pripravljali preprostejše pogostitve po slavnostnih dogodkih, je še razkrila prihodnje načrte.