Švedski primer

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 3. oktober 2020 / 07:24

Švedska velja v boju z novim koronavirusom za posebnost. Ta je v tem, da se spomladi niso odločili za popolno ustavitev javnega življenja. Ubrali so »mehkejši«, bolj odprt pristop, kar pa ne pomeni, da živijo brez omejitev …

Poslušni Švedi

Švedski primer nam razloži Amina Manzoor, novinarka pri časopisu Dagens Nyheter. »Res nismo ustavili javnega življenja, a ljudje morajo vedeti, da smo sprejeli veliko ukrepov. Ne živimo enako kot prej, kar je za vse nas precej moteče. Vsi, ki to lahko, delamo od doma, starejši od 70 let se morajo samoizolirati. Ne smemo prirejati večjih zabav ali druženj. Lahko hodimo v restavracije, vendar mora biti večja razdalja med mizami, ne smemo več sedeti za točilnim pultom, gostje so lahko le za mizami. Odsvetuje se uporaba avtobusov, vlakov in podzemne železnice, če to ni nujno. S prijatelji se večinoma srečujemo na prostem, vendar se ne objemamo, vzdržujemo medsebojno razdaljo oziroma se vsaj trudimo. Skratka, ni res, da v boju proti covidu-19 nismo storili ničesar. Pristojni so izdali 'le' priporočila, toda ljudje jih upoštevajo. To niso zakonsko predpisani ukrepi, so le priporočila … Švedska strategija morda ni primerna za vse države. Zelo je odvisna od tega, ali ljudje sledijo priporočilom, in večina Švedov jim. Če je v družbi visoka raven medsebojnega zaupanja in zaupanja oblastem, če se ljudje dosledno držijo priporočil, popolna ustavitev javnega življenja ni potrebna.« Kako pa jim kaže za naprej? »Ne vemo, kaj bo prinesla jesen. Ljudje se bodo več zadrževali in tudi družili v zaprtih prostorih. Tako bo glavni izziv ohraniti nizko število okužb in upočasniti širjenje virusa. Če nam to ne bo uspelo, lahko pričakujemo dodatne omejitve. Pomemben izziv je tudi zagotavljanje zdravstvene oskrbe. Na začetku epidemije, spomladi, so bile bolnišnice pri nas kar zapolnjene. Veliko bolnikov je potrebovalo intenzivno nego in se zdravilo v bolnišnicah, zato ni bilo prostora za druge bolnike. Zdravstveni sistem je bil zelo obremenjen … Spomladi je v bolnišnicah in domovih za starejše primanjkovalo zaščitne opreme, to je bila ena od največjih težav. Strokovnjaki domnevajo, da je bilo zato tudi toliko okužb. Zdaj je zalog dovolj. Strokovnjaki so se iz takratnih napak veliko naučili. Eden glavnih uspehov vlade je, da ji je uspelo zagotoviti zadostne zaloge te opreme za vse državljane.« Amina Manzoor pove, da je pandemija tudi velik poklicni in osebni izziv za novinarje, specializirane za področje zdravstva. »Od februarja poročam samo še o koronavirusu. To obdobje je bilo zame zelo zanimivo in hkrati naporno. Zelo težko je slediti znanstvenikom in njihovim dognanjem, težko je na primer razločevati med strokovnimi in političnimi odločitvami. Stvari se ves čas spreminjajo, v enem tednu se zgodi ogromno. Zame kot za Švedinjo je bilo zanimivo to, da so se skoraj vse druge države odločile za ustavitev javnega življenja, Švedska pa ne. Zdaj Švedska zanima številne po vsem svetu, ki so nam še spomladi napovedovali katastrofo, pričakovali so, da bo naše javno zdravstvo razpadlo, vendar ni. Napovedovali so nam ogromno smrti in res je umrlo veliko Švedov. Mislim, da bomo tudi mi ponekod ustavili javno življenje, vendar ne za vse, in to ne bo trajalo dolgo, saj so negativne posledice za družbo prehude. Mislim, da bodo švedske izkušnje zanimive za nekatere druge države, ki nas bodo jeseni verjetno posnemale …« (Vir: Andreja Gregorič, MMC RTV SLO) No, če malo pomislimo, med švedskim in drugimi primeri ni tako velikih razlik.

Glasovali »pravilno«

Švicarji so to nedeljo (27. 9.) na referendumu zavrnili pobudo desničarske Švicarske ljudske stranke za omejitev priseljevanja iz Evropske unije. Podprli pa so uvedbo dvotedenskega plačanega očetovskega dopusta in nakup dveh novih bojnih letal. Torej: za ohranitev povezanosti z EU in hkratno krepitev lastne rodnosti in obrambne moči.

O razpletu Toura

Pa še en zapozneli, a bleščeči odmev na letošnji Tour de France. »Ko je svet čakal, da se bo Primož Roglič v soboto pojavil v cilju, sijoč v rumeni barvi, so pričakovali nekaj posebnega. To je bil človek, ki je tri tedne dokazoval, da je bil na vrhuncu svoje fizične moči, skupaj s sončnimi očali in izklesano čeljustjo, ki je v suverenem slogu z mogočno ekipo Jumbo Visma premagal 3000 kilometrov francoskih cest. A dobil je nasprotno. Le senca v rumenem, izginila so sončna očala, namesto tega so se videle panične oči, kot bi gledali otroka v stiski, ki se vozi na premajhnem kolesu. To je bila ena najbolj žalostnih podob sodobnega športa. Bil je kot Samson, oropan svojih moči.« Tako je razplet predzadnje etape Toura komentiral Matt Warwick, novinar BBC-ja.