Upokojenec se čuti okradenega

Upokojenec iz Kranja, ki je pred dvema letoma izstopil iz tamkajšnjega društva upokojencev, je takrat zahteval tudi, da se mu vrne vplačana vzajemna samopomoč, česar pa ni dosegel. Zato se je obrnil na številne ustanove, od nacionalnega preiskovalnega urada, varuha človekovih pravic, računskega sodišča do predsednika vlade in države.

Kranj – Upokojenec (ime in naslov hranimo v uredništvu) je bil član društva upokojencev od leta 2001 in je od takrat pa do izstopa leta 2018 tudi plačeval v sklad vzajemne samopomoči. Prepričan je, da je bil pri včlanitvi zaveden, kaj mu nudi omenjena samopomoč, pravilnika o tem da nikoli ni videl. Kot je zapisal v svoji zahtevi, so mu ob včlanitvi navajali, da lahko dobi izplačano solidarno samopomoč (dejal je, da je ne potrebuje), po smrti izplačano posmrtnino (dejal je, da lahko denar zanjo sam nalaga na bančno knjižico), pritegnila pa ga je možnost, da so s članarino plačani pevci na pogrebu. Toda to zadnje je društvo pozneje brez soglasja članstva ukinilo.

Društvo upokojencev (DU) Kranj je njegovo zahtevo odstopilo v obravnavo upravnemu odboru Vzajemnega posmrtninskega sklada pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), kjer so mu odgovorili, da upokojenec z odpovedjo članstva v DU nima pravice do vračila vplačane članarine, in priložili tudi pravilnik, ki ureja ta razmerja. Ob tem so poudarili tudi namen sklada, ki »ne deluje po načelu osebnega zavarovanja in vlaganja sredstev, temveč je vzajemni pokojninski sklad prostovoljna solidarnostna skupnost njenih članov, ustanovljena z namenom, da na podlagi načela solidarnosti ob smrti člana zagotovi upravičencu delno kritje pogrebnih stroškov«.

Pritožba prav do predsednika države

Upokojenec meni, da gre za zaseg vplačanih sredstev, in to ocenjuje kot legalno krajo, kriminal nad najbolj ranljivo skupino upokojencev (fizično in psihično onemoglih, težko pokretnih, dementnih), to pa primerja s piramidnimi igrami, ki so bile označene za kazniva dejanja, njihov namen pa je ljudi zavesti in izkoristiti njihovo nevednost in naivnost. Dopise o tem je naslovil na številne institucije, od nacionalnega preiskovalnega urada, varuha človekovih pravic do predsednika države, v njih pa navaja, da bi morala država pomagati 200 tisoč upokojencem, ki so včlanjeni v vzajemni posmrtninski sklad, v katerem se po njegovem navedku zbere več deset milijonov evrov. V zvezi s tem tudi meni, da je skrajno nehumano in ponižujoče, da predstavniki društev upokojencev hodijo v domove starejših in od upokojencev, ki so slabotni, ne vedo zase in imajo hude zdravstvene težave, poberejo članarino za vzajemni sklad in jih tako izkoriščajo, namesto da bi jim pomagali. Predlaga, naj se prepove delovanje posmrtninskega sklada in se vplačnikom sredstva vrnejo, uvede pa naj se tudi zunanji nadzor nad delom ZDUS. V dopisu navaja, da vsi državni organi dvigujejo roke od kaznivih dejanj v društvih, pri čemer se sklicujejo na interne pravilnike društev.

Nacionalni preiskovalni urad je njegovo zadevo odstopil kriminalistični policiji na Policijski upravi Kranj, ob obisku policista pa je izvedel, da policija nima pravne podlage za ukrepanje. Z ministrstva za notranje zadeve (njegovega direktorata za upravne notranje zadeve) so mu odgovorili, da nadzor nad delovanjem društev določa zakon o društvih, sicer pa mu pojasnjujejo postopek pritožbe na organe zveze društev upokojencev in na možnost tožbe pred sodiščem. Tudi iz urada varuha človekovih pravic so mu sporočili le, kako lahko uveljavi pravico do pritožbe pri Vzajemnem posmrtninskem skladu. Iz urada predsednika republike opisano situacijo obžalujejo in sporočajo, da nimajo pristojnosti in podlag za obravnavo njegove zahteve. Iz kabineta (prejšnjega) predsednika vlade so njegov dopis o domnevno spornih praksah pobiranja članarin za posmrtninski sklad poslali ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za delo. Upokojenec jim je namreč tudi predlagal sprejem interventnega zakona za zunanji nadzor in sankcioniranje kaznivih dejanj v društvih. Tudi z računskega sodišča, na katero je naslovil predlog za uvedbo revizije ZDUS, ni dobil spodbudnega odgovora. Dve leti njegovega dopisovanja z raznimi organi je zbrano v mapi, ki jo je predložil našemu uredništvu. Njegova zadnja (letošnja) pobuda je bila naslovljena na predsednico DeSUS Aleksandro Pivec, nato pa je razočarano odnehal.

Na nekatere politike se je obrnil tudi osebno, tudi na predsednika ZDUS Janeza Sušnika. Sušnik nam je povedal, da so jih po upokojenčevi pritožbi glede posmrtninskega sklada obiskali kriminalisti, deležni so bili inšpekcijskega nadzora, poznejši zapisniki pa dokazujejo, da v delovanju sklada ni bilo nič spornega. Sklad je tudi sicer pod rednim nadzorom, navaja Sušnik in dodaja, da kdor vanj redno vplačuje, mu je izplačana tudi renta. Pravzaprav je po smrti izplačana njegovim naslednikom, to pa je tudi edini namen posmrtninskega sklada.