Od partizana do direktorja

Vladimir Gerbec iz Škofje Loke, prvoborec in direktor več tekstilnih tovarn, je dopolnil 90 let.

Škofja Loka - Vladimir Gerbec iz Škofje Loke je ta teden dopolnil 90 let. Ob tej priložnosti sta ga obiskala in mu voščila loški župan Igor Draksler in podžupanja Mirjam Jan Blažič, čili devetdesetletnik pa je obudil spomin na svoje zanimivo življenje. Rojen je bil na Krasu staršem Primorcem, ki so v obdobju med obema svetovnima vojnama bežali na Štajersko. Mladost je preživel v Mariboru, kjer se je v mladih letih zaposlil kot tkalec.

Ko se je leta 1940 vrnil od vojakov, je najprej delal v gradbeništvu, nato pa ga je zajela druga svetovna vojna. Vpoklicali so ga in s skupino drugih vojakov poslali z vlakom v Bosno, a že v Trebnjem se je njihov vlak ustavil, vojska se je razšla in Vladimir se je peš vrnil domov. Do konca leta 1941 je bil aktivist na terenu, decembra pa je odšel v partizane. Pridružil se je pravkar nastali Grosupeljski četi in bil v prvem boju ranjen. Ko se je vračal iz novomeške bolnišnice, kjer so ga zdravili, ga je zajela italijanska patrulja. Obsojen na dosmrtno ječo, je obdobje do okupacije Italije preživel v več zaporih. Leta 1944 je bil skupaj s še nekaterimi Slovenci in Jugoslovani izpuščen in na Primorskem se je pridružil partizanom. Sodeloval je v Kosovelovi brigadi, pa v Bazoviški in Gregorčičevi, napredoval je od borca do pomočnika komisarja brigade. Sodeloval je v bitki za Baško grapo, po kateri je bil posnet film Na svoji zemlji. Konec vojne je dočakal v 9. korpusu. Po vojni je bil dve leti uslužbenec Ozne, zatem pa so ga z dekretom imenovali za direktorja mariborske predilnice in tkalnice. V Beogradu je opravil višji gospodarski kurz, da je dobil vsaj osnovno znanje za vodenje podjetij. Bil je direktor več tekstilnih tovarn, v Mariboru, Litiji in Kranju, v Škofji Loki, kjer neprekinjeno živi že 44 let, pa je bil direktor Gorenjske predilnice in Šeširja. Kot direktor predilnice se je upokojil leta 1969, ko se mu je rodila hčerka.