Slavljenec Vladimir Gerbec z županom Igorjem Drakslerjem in podžupanjo Mirjam Jan Blažič

Od partizana do direktorja

Vladimir Gerbec iz Škofje Loke, prvoborec in direktor več tekstilnih tovarn, je dopolnil 90 let.

Škofja Loka - Vladimir Gerbec iz Škofje Loke je ta teden dopolnil 90 let. Ob tej priložnosti sta ga obiskala in mu voščila loški župan Igor Draksler in podžupanja Mirjam Jan Blažič, čili devetdesetletnik pa je obudil spomin na svoje zanimivo življenje. Rojen je bil na Krasu staršem Primorcem, ki so v obdobju med obema svetovnima vojnama bežali na Štajersko. Mladost je preživel v Mariboru, kjer se je v mladih letih zaposlil kot tkalec.

Ko se je leta 1940 vrnil od vojakov, je najprej delal v gradbeništvu, nato pa ga je zajela druga svetovna vojna. Vpoklicali so ga in s skupino drugih vojakov poslali z vlakom v Bosno, a že v Trebnjem se je njihov vlak ustavil, vojska se je razšla in Vladimir se je peš vrnil domov. Do konca leta 1941 je bil aktivist na terenu, decembra pa je odšel v partizane. Pridružil se je pravkar nastali Grosupeljski četi in bil v prvem boju ranjen. Ko se je vračal iz novomeške bolnišnice, kjer so ga zdravili, ga je zajela italijanska patrulja. Obsojen na dosmrtno ječo, je obdobje do okupacije Italije preživel v več zaporih. Leta 1944 je bil skupaj s še nekaterimi Slovenci in Jugoslovani izpuščen in na Primorskem se je pridružil partizanom. Sodeloval je v Kosovelovi brigadi, pa v Bazoviški in Gregorčičevi, napredoval je od borca do pomočnika komisarja brigade. Sodeloval je v bitki za Baško grapo, po kateri je bil posnet film Na svoji zemlji. Konec vojne je dočakal v 9. korpusu. Po vojni je bil dve leti uslužbenec Ozne, zatem pa so ga z dekretom imenovali za direktorja mariborske predilnice in tkalnice. V Beogradu je opravil višji gospodarski kurz, da je dobil vsaj osnovno znanje za vodenje podjetij. Bil je direktor več tekstilnih tovarn, v Mariboru, Litiji in Kranju, v Škofji Loki, kjer neprekinjeno živi že 44 let, pa je bil direktor Gorenjske predilnice in Šeširja. Kot direktor predilnice se je upokojil leta 1969, ko se mu je rodila hčerka.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 17. februar 2012 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 17. februar 2012, št. 14

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala