Slavljenec Vladimir Gerbec z županom Igorjem Drakslerjem in podžupanjo Mirjam Jan Blažič

Od partizana do direktorja

Vladimir Gerbec iz Škofje Loke, prvoborec in direktor več tekstilnih tovarn, je dopolnil 90 let.

Škofja Loka - Vladimir Gerbec iz Škofje Loke je ta teden dopolnil 90 let. Ob tej priložnosti sta ga obiskala in mu voščila loški župan Igor Draksler in podžupanja Mirjam Jan Blažič, čili devetdesetletnik pa je obudil spomin na svoje zanimivo življenje. Rojen je bil na Krasu staršem Primorcem, ki so v obdobju med obema svetovnima vojnama bežali na Štajersko. Mladost je preživel v Mariboru, kjer se je v mladih letih zaposlil kot tkalec.

Ko se je leta 1940 vrnil od vojakov, je najprej delal v gradbeništvu, nato pa ga je zajela druga svetovna vojna. Vpoklicali so ga in s skupino drugih vojakov poslali z vlakom v Bosno, a že v Trebnjem se je njihov vlak ustavil, vojska se je razšla in Vladimir se je peš vrnil domov. Do konca leta 1941 je bil aktivist na terenu, decembra pa je odšel v partizane. Pridružil se je pravkar nastali Grosupeljski četi in bil v prvem boju ranjen. Ko se je vračal iz novomeške bolnišnice, kjer so ga zdravili, ga je zajela italijanska patrulja. Obsojen na dosmrtno ječo, je obdobje do okupacije Italije preživel v več zaporih. Leta 1944 je bil skupaj s še nekaterimi Slovenci in Jugoslovani izpuščen in na Primorskem se je pridružil partizanom. Sodeloval je v Kosovelovi brigadi, pa v Bazoviški in Gregorčičevi, napredoval je od borca do pomočnika komisarja brigade. Sodeloval je v bitki za Baško grapo, po kateri je bil posnet film Na svoji zemlji. Konec vojne je dočakal v 9. korpusu. Po vojni je bil dve leti uslužbenec Ozne, zatem pa so ga z dekretom imenovali za direktorja mariborske predilnice in tkalnice. V Beogradu je opravil višji gospodarski kurz, da je dobil vsaj osnovno znanje za vodenje podjetij. Bil je direktor več tekstilnih tovarn, v Mariboru, Litiji in Kranju, v Škofji Loki, kjer neprekinjeno živi že 44 let, pa je bil direktor Gorenjske predilnice in Šeširja. Kot direktor predilnice se je upokojil leta 1969, ko se mu je rodila hčerka.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 19. maj 2020 / 14:31

Panjske končnice tokrat kot strip

Radovljica – Na vrtu Šivčeve hiše so včeraj, na svetovni dan muzejev, odprli razstavo na prostem: na ogled so poslikane panjske končnice v stripu, delo devetih avtorjev. Umetniki so si v Čebelarske...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / torek, 11. avgust 2015 / 07:00

Na Kresni noči pet tisoč ljudi

Tradicionalne Kresne noči v Bohinju se je v soboto udeležilo več kot pet tisoč obiskovalcev. Najbolj so jih navdušili skoraj desetminutni ognjemet, nastopi akrobatskih skupin in skupina Kingston, ki j...

Kronika / torek, 11. avgust 2015 / 10:44

Nasedel je z avtodomom

Bled – Gasilci PGD Bled so morali posredovati, ko je v nedeljo zjutraj na Obrnah pri obračanju avtodom nasedel na brežino. Gasilci so z blazinami avtodom dvignili in ga izvlekli na cestišče. Poškod...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 11. avgust 2015 / 10:28

V Cerkljah bodo imeli enkrat na mesec sejem

Cerklje – Na parkirišču picerije Pod Jenkovo lipo bodo vsakega 11. v mesecu (tudi ob nedeljah) med 8. in 17. uro pripravili sejem, na katerem bodo prodajali in kupovali domače mesne izdelke, obutev...

Kranjska Gora / torek, 11. avgust 2015 / 10:28

Slovesnost ob občinskem prazniku

Potem ko so občinski praznik 7. avgust obeležili s sejo občinskega sveta na Kredarici, so v Kranjski Gori v četrtek, na predvečer dneva, posvečenega spominu na postavitev Aljaževega stolpa, pripravili...

Slovenija / torek, 11. avgust 2015 / 10:26

Spoštljiv poklon Aljaževemu dejanju

V petek, 7. avgusta, so slovenski planinci, domačini iz krajev pod Triglavom in vsi drugi dobro misleči ljudje izrazili velik in spoštljiv poklon dovškemu župniku Jakobu Aljažu.