Politzgodovina

V Gorenjskem glasu je 4. 9. 2020 izšel članek izpod peresa zgodovinarja Jožeta Dežmana (J. D.) z naslovom ZZB in šenčurski dogodki. Nisem zgodovinar in se v zgodovinske šenčurske dogodke ne bom spuščal. Če se že oglašam, se zgolj zaradi tega, ker je prispevek J. D. žaljiv in daleč izpod nivoja kulturnega dialoga z drugače mislečimi. Očitno je, da gre za janševistični način odnosa do tistih, ki ne mislijo tako kot veliki vodja SDS. Takšno pisanje J. D. zato po mojem nima mesta na področju, kjer bi morala vladati strpnost, objektivnost in bitka argumentov. Ko piše o tem, kje vse naj bi uspel v borbi proti ZZB, smiselno piše tako, kot da bi se organizacija posluževala nezakonitih sredstev, da bi preprečila zgodovinske razlage J. D. Menim, da je organizacija ZZB le predstavila drugačne poglede od njegovih, ki se pač niso upoštevali, kar naj bi bilo v demokratični družbi normalno, zato je njegovo hvalisanje o tem, kako je zmagovalec v raznih bitkah, popolnoma odveč.

Napuh je slab svetovalec. To je očitno, ko človek bere zgoraj navedeni članek. Ne vem, katera propadla revolucionarna izročila ima J. D. v mislih. Vem pa, katera izročila NOB brani ZZB. Tovarištvo, družbeno solidarnost, enakost med ljudmi, ne glede na premoženjsko stanje, enakopravnost žensk z moškimi, osvoboditev od kapitalističnih okovov, skratka za boljšo in pravičnejšo družbo. Če J. D. misli, da so ta izročila propadla, potem bi bilo bolje, da se posveti zgodovini srednjega veka.

Menim, da se znanost ne sme izkoriščati v politične namene, kot to počne J. D., kar je razvidno iz njegovega prispevka. Ugotavljanje in odkrivanje zgodovinskih dejstev je naloga zgodovinarjev, interpretacija le-teh ne sme biti politično motivirana in odvisna od vsakokratnih oblastnikov. J. D. se je očitno postavil na stran janšizma. O medvojnih komunistih ter o simpatizerjih KP piše zaničevalno, kot da so bili ti ljudje iz zlih namenov zaslužni za to, da se je slovenski narod uprl ter da so organizirali upor proti okupatorju, skupaj z vsemi tistimi, ki so tvorili OF. Dejanja teh ljudi, konkretno iz Šenčurja, ni moč iztrgati iz konteksta takratnega časa in razmer. Upoštevajoč te okoliščine ulice (ne vem, koliko jih sploh je) nosijo imena, imajo svojo zgodovinsko podlago, čeprav jih J. D. poimenuje kot morilce in nižjerazredne komunistične funkcionarje. Očitno je, da J. D. s takšno diskvalifikacijo skuša dokazati, da je edina resnica ta, kot jo razlaga on. To potrjuje tudi njegov očitek dr. Martinu Premku, s tem ko ga zmerja s propagandnim referentom, kar kaže na njegov nizek nivo dialoga z drugače mislečimi.

Tisto, kar navaja kot svoje največje uspehe, ker mu je uspelo kljub nasprotovanju ZZB udejanjiti, še zdaleč ni nič usodnega, kar bi spremenilo pomen in vlogo NOB. Da pa hvali Jožeta Možino, je logično, saj sta oba borca na janševistični fronti, čeprav nič ne škoduje, da je na isto stvar več pogledov. Ne vem, kakšne dogodke ima J. D. v mislih, ko navaja letnice 1975 in 2016. Če letnica 1975 pomeni pretepaški izpad takratnih šenčurskih mladcev, naj o tem polemizira s pravosodjem, saj so bili vsi pravnomočno obsojeni. Če se leto 2016 nanaša na SDS-ovsko akcijo proti beguncem, menim, da bo zgodovina, če se ji bo to sploh izplačalo, ugotovila, da je šlo za sramoten, nekrščanski eksces, s ciljem pridobivanja čim več glasov na takratnih bližnjih volitvah.

P. S. Ne bi škodilo, da se J. D. v prihodnjih izletih v vasi zgodovinsko posveti vlogi domobranskih postojank v Kamni Gorici in na Brezjah, torej krajih, ki leže v njegovi domači občini.

Stane Boštjančič