Kozma Ahačič, Kozmologija, Eseji iz let 2018–2020, Goga, Novo mesto, 2020, 200 strani

Kozmologija Kozma Ahačiča

»Primož Trubar je bil zanimiv človek, ki ga ne moremo zožiti samo na to, da je začetnik slovenskega knjižnega ježka in slovenske književnosti. Bil je vizionar. Prve knjige je napisal za bralce, ki jih sploh še ni bilo in ki si takšnih knjig sploh še niso želeli. Čeprav je bila vsaj na prvi pogled v tistem času kvaliteta slovenskih knjig precej nepomembna, je izdajo pesmarice, ki so jo leta 1563 na hitro skompilirali tedanji ljubljanski kvaziintelektualci, skritiziral z vsem potrebnim srdom in prizadetostjo. Čeprav se je zavedal, da bo njegov cerkveni red (Cerkovna ordninga) na Slovenskem v krajšem času neizvedljiv in nevpliven, ga je vseeno izdal in s tem povzročil svoj izgon v Nemčijo, ki mu je še otežil že tako ne ravno lahko življenje. V času, ko je Evropa kar vrela od novih protestantskih ločin, se je držal zlate sredine in se tudi zato idejno distanciral od flacijanca Sebastijana Krelja. Znal je prebrisano pridobivati denar nemških mecenov, ki so sponzorirali večino njegovih slovenskih knjig. Ves čas je stoično prenašal bolečine in smrad, ki mu jih je v času, ko še ni bilo antibiotikov, prinašal nikoli povsem pozdravljeni šen na nogi. Včasih je delal v prav neznosnih bolečinah, a delal je neumorno. In hkrati ves čas užival v glasbi, ki ga je kot dobrega pevca spremljala od mladih nog, in v vrvežu domače hiše. Po drugi strani pa je poskrbel, da njegov največji dosežek ni on sam, ampak Jurij Dalmatin. Brez Dalmatinove Biblije bi bil namreč vpliv Primoža Trubarja na današnji slovenski jezik skoraj zagotovo precej manjši. (Prav Biblija je namreč služila kot jezikovni model za slovenščino namesto slovnice in slovarja še daleč v 18. stoletje.) Ne samo, da je Trubar Dalmatinu kot 'Bohoričevemu' čudežnemu dečku zagotovil dobro šolanje in ga vseskozi spodbujal, da se je uril v prevajanju iz slovenščine – dovolil mu je tudi, da se je jezikovno odmaknil od njega, spremenil njegov pravopis in v sodelovanju z Adamom Bohoričem še dodatno popilil podobo in izraz tedanje slovenščine. Vse to je dovolil, a hkrati ostal pri svojem načinu zapisovanja in izražanja tudi po izdaji Dalmatinove Biblije. Ko je bilo treba, se je znal umakniti …« (str. 44–45)

Avtorja te knjige, ki vsebuje 44 esejističnih kolumn, cenimo že zato, ker je pobudnik in urednik nadvse uporabnega portala Fran. Zdaj vodi ekipo, ki sestavlja Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, in tako nastaja most na poti, ki povezuje današnjo krajino našega jezika s Trubarjevo …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sobota, 16. julij 2016 / 22:10

Taler bronast v Umagu

Bohinj – V začetku julija je Umag gostil tekmo svetovnega pokala za mlade v karateju, na katerem je nastopilo več kot tisoč karateistov iz 53 držav. Slovenijo je zastopalo 51 mladih, ki so domov od...

Objavljeno na isti dan


Šport / četrtek, 21. februar 2008 / 07:00

ZM Olimpija v polfinalu

Jesenice - Hokejisti v ligi EBEL so v torek zvečer odigrali tretje tekme za uvrstitev v polfinale. Ekipa Acronija Jesenic je gostovala v Linzu, kjer so igrali dobro in imeli sede...

Slovenija / četrtek, 21. februar 2008 / 07:00

Vlada predlaga priznanje Kosova

Vlada je na današnji seji sklenila, da bo državnemu zboru predlagala priznanje Kosova.

Prosti čas / četrtek, 21. februar 2008 / 07:00

Resničnostni šov ne zagotavlja uspeha

Dvaindvajsetletnega Adela Djutovića je večina gledalcev spoznala kot zmagovalca v bitki snubcev za sanjsko Nino Osenar. Adel pravi, da je bila Sanjska ženska zanj le trimesečni resničnostni šov, ki pa...

Naklo / četrtek, 21. februar 2008 / 07:00

Gradili bodo kanalizacijo

Občina Naklo bo februarja podpisala pogodbo za gradnjo drugega dela kanalizacije v Strahinju. Nanjo bodo priključili približno 70 hiš v vzhodnem in južnem delu vasi.

Šenčur / četrtek, 21. februar 2008 / 07:00

Slaba cesta ob poslovni coni

V Hrastju že več let opozarjajo na (pre)ozko in dotrajano cesto mimo obrtno poslovne cone.