Dober pridelek koruze

»Letos so bili za rast koruze ugodni pogoji, zato bo tudi pridelek dober, morda celo najboljši v zadnjih desetih letih,« ugotavlja Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj, in dodaja, da letos tudi ni bilo večjih problemov z boleznimi in škodljivci.

Kranj – Na Gorenjskem, kjer je govedoreja najpomembnejša kmetijska dejavnost, je pridelovanju krme za goveda prilagojeno tudi poljedelstvo. Po podatkih iz zbirnih vlog za kmetijska plačila zaseda koruza na Gorenjskem 3500 hektarjev ali približno polovico vseh njiv. Površine, namenjene koruzi, so se v zadnjih petindvajsetih letih povečale približno za petino, kar je bila predvsem posledica krepitve govedoreje na območjih, kjer so nekdaj pridelovali krompir. V zadnjih letih se obseg pridelovanja koruze ne spreminja, večino površin, okrog 3400 hektarjev, zaseda koruza za siliranje, le približno sto hektarjev je koruze za zrnje.

Dovolj padavin, ugodne temperature

Letos so bili za pridelovanje koruze dobri pogoji, v času rasti je bilo dovolj padavin, temperature so bile dokaj optimalne, ni bilo nobenega dolgotrajnega sušnega stresa. Izmerjeni podatki kažejo, da bo letošnje leto glede padavin in temperatur dokaj blizu povprečju za obdobje 1971–2000. Letos tudi ni bilo večjih težav z boleznimi in škodljivci, nekaj problemov je bilo le spomladi. V obdobju med 2. in 10. majem so temperature ponoči padle pod pet stopinj Celzija in takrat je že vznikla koruza postala rdeča, ker korenine niso mogle črpati iz zemlje dovolj fosforja za rast; z otoplitvijo pa je motnja minila. »To je bilo opaziti predvsem pri koruzi na zbitih tleh, v takih primerih koruzi zelo pomaga okopavanje,« pojasnjuje Kalanova in dodaja, da je koruzni hrošč sicer navzoč, vendar večje škode za zdaj še ne povzroča.

Koruzni hrošč še ne povzroča večje škode

»Na njivah, kjer upoštevajo kolobar, s hroščem niti ni problemov, a tam, kjer ne kolobarijo, se spomladi, ko koruza začne intenzivno rasti, pojavi gosji vrat, ki je posledica slabih korenin, s katerimi se prehranjuje hrošč. Na takih njivah razvije koruza manjše storže kot na njivah, kjer upoštevajo kolobar. Pri koruzi za siliranje se to manj opazi oziroma je to bolj opazno v sušnih letih,« ugotavlja Kalanova in navaja, da so letos ob koncu julija na eni od opazovanih lokacij našteli v enem tednu več kot šeststo ujetih hroščev. To pomeni, da je hrošč na tej lokaciji zelo navzoč in da je prizadel že tudi korenine na koruzi.

Z žetvijo ni treba hiteti

Kot ugotavlja Marija Kalan, se je na Gorenjskem že začelo spravilo oziroma siliranje koruze nižjih zrelostnih razredov, ki so jo na kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka, posejali zato, da bi si ob pomanjkanju stare zaloge silaže zagotovili stabilnost krmnega obroka. »Sicer pa z žetvijo ni treba hiteti. Vsak pridelovalec naj na podlagi mlečne črte v zrnju ugotovi, kdaj je koruza primerno zrela; letos, ko je koruznica še zelo zelena, je tak način določanja primerne zrelosti nujen. Mlečno črto je možno ugotavljati na prelomljenem storžu, pri tem pa je pomembno, da je storž odvzet v koruzi, ki raste najmanj v sedmi vrsti od roba njive. Svetovalci za prehrano krav molznic priporočajo, da naj bo mlečna črta na zrnju ob žetvi vsaj na polovici zrnja,« pravi Kalanova in dodaja: »Dozorevanje koruze je odvisno tudi od tal in gnojenja, pri tem pa je na težjih, bolj globokih tleh in na njivah, ki so bile dobro pognojene z dušikovimi gnojili, dozorevanje bolj počasno. Dozorevanje je odvisno tudi od zrelostnega razreda hibrida, ki pridelovalcem pove, kolikšna mora biti v času rasti do tehnološke zrelosti za žetev zrnja vsota efektivnih temperatur nad temperaturo deset stopinj Celzija. Za zrelostni razred FAO 300 je vsota 1200 stopinj, za razred 400 je 1305 stopinj in za razred 500 1415 stopinj, pri silažni koruzi, ki jo je treba požeti v času voščene zrelosti, pa se vsota zmanjša približno za četrtino. V sredo, 9. septembra, je glede na vreme in podatke agencije za okolje temperaturna vsota za postajo Brnik znašala 1088 stopinj. To pomeni, da bi bili hibridi zrelostnega razreda 300 glede na zahtevano temperaturno vsoto primerni za žetev v drugi polovici tega tedna, hibridi, ki so bili sejani konec maja, v zadnjih desetih dneh septembra, hibridi višjih zrelostnih razredov pa še kasneje.«

Splača se potruditi

Pridelek koruze bo letos dober, morda celo najboljši v zadnjih desetih letih. Na marsikateri kmetiji ne bodo mogli vse silaže spraviti v silose in bodo na njivi ali ob silosu naredili silažni kup, a kot pravi Kalanova: »Splača se potruditi in pospraviti pridelek čim bolj kakovostno. Že prihodnje leto je lahko suša, slaba letina, dobro konzervirana silaža pa je po izkušnjah živinorejcev uporabna tudi do dve leti.« In na kaj je treba biti pozoren pri siliranju? »Pomembno je, da je koruza ob žetvi primerno zrela in da pri siliranju silažo dobro potlačijo in silažni kup čim prej pokrijejo,« opozarja Kalanova.