Neme ostaline preteklosti

Gosadon (1968 m n. m.)–Cima Alta (2046 m n. m.)–Cima Vildiver (2008 m n. m.) – Del grebena Naborjetskih gora, z razgledom na orjaškega zmaja, kot je Montažu rekel Julius Kugy. Gosadon in Dve špici oz. Cima Alta (2046 m n. m.) in Cima Vildiver (2008 m n. m.). Predor skozi goro in v goro vklesana izpostavljena prečka.

Naborjetskim goram, kot jim rečemo Slovenci, je ime dalo mestece Naborjet oz. italijansko Malborghetto v Kanalski dolini in so najsevernejši rob Zahodnih Julijskih Alp. Gore, kjer v nas nemo – ali pa zgovorno, če jih znamo slišati – zrejo ostaline prve svetovne vojne. Tokrat bomo obiskali Gosadon in Dve špici, ki ju sestavljata Cima Alta (2046 m n. m.) in Cima Vildiver (2008 m n. m.). Na goro se bomo povzpeli iz čudovite doline Dunja. Zapeljemo se skozi Trbiž, mimo Tablje (Pontebba) do vasi Dunja (Dogna), kjer zavijemo desno, prečkamo most in že se peljemo, ponekod precej strmo, po dolini Dunja. Po približno 15 kilometrih zagledamo na levi strani planino Spadovai s planšarsko kočo (lokal), na desni strani pa je tudi parkirišče. Tukaj parkiramo in začnemo vzpon po širokem kolovozu čez planino. Kolovoz višje postane strmejši in se tudi priključi markirani poti št. 605, ki se sicer začne malce nižje pod planino. Strm kolovoz kmalu preide v strmo planinsko pot, ki se vzpenja proti škrbini Forchia di Cjanalot. Še pod gozdno mejo opazimo droben smerokaz, ki nas usmeri proti Gosadonu. Pot do nedavnega ni bila markirana. Sledi še krajši vzpon skozi gozd, nato pa pridemo do obsežnega melišča, ki ga prečimo v levo. Na koncu melišča dosežemo udobno mulatjero, ki pa se strmo začne dvigovati v okljukih. Okljuki so resnično lepo speljani in ni občutka strmine. Vrh Gosadona vidimo pred seboj, ko dosežemo razgledni pomol. Leva pot gre v dolino, desna, ki ji sledimo, pa okoli roba. Na malce 'sitni' polički je nameščena jeklenica, mi pa sledimo stezici, ki nas strmo pripelje do že prej videnih ostalin vojaških objektov. Nad objektom je rjasta jeklenica, ki pa odigra odločilno vlogo pri vzponu do vrha. Detajl je malce neprijeten, predvsem pa izpostavljen. Skozi gosto ruševje se prebijemo do vrha Gosadona. Tako kot sosednji Dve špici tudi Gosadon nagradi z razgledom v severno ostenje mogočnega Montaža, ki se proti zahodu nadaljuje v greben Klavnih nožev, Zabuša in Strme peči. Razgled postreže tudi z osrčjem Karnijskih Alp; Zuc dal Bor, Monte Chiavals, Monte Grauzaria, Monte Sernio …

Z vrha Gosadona strmo sestopimo do sedla, od koder nas markacije strmo navzgor peljejo proti Cima Alti. Z vrha sestopimo nazaj na pot št. 604. Pred nami je prečenje po izjemno izpostavljeni polički, ki je bila v času vojne vihre prve svetovne vojne na silo izklesana v divjo steno. Predlagam, da si tukaj na glavo nataknemo čelado. Zavarovana, izpostavljena pot nas pelje skozi naravno okno. Ko smo skozenj, se strmo povzpnemo in dosežemo predor, izklesan v goro. Izhod iz predora je precej nizek, obvezna je uporaba čelne lučke, saj je tema. Na drugi strani predora se povzpnemo še na Cima Vildiver in sestopimo do bivaka Bernardis, od tam pa do škrbine Cjanalot, od koder strmo sestopimo po poti 605 do izhodišča na planini Spadovai.

Redko bomo tukaj srečali trume pohodnikov, čas prve svetovne vojne pa je bil v teh gorah drugačen, saj so bile močno utrjene, večina od njih v rokah Italijanov, del grebena vzhodno od Poldašnje špice pa so nadzorovali avstro-ogrski vojaki.

Nadmorska višina:maks. 2008 m
Višinska razlika: okoli 1300 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 / 5