Ženske izdelale slovar

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / / 12:40

Skupina žensk iz drugih kulturnih okolij, ki živijo na Jesenicah, je oblikovala šestjezični slovar za najosnovnejše sporazumevanje v zdravstvenih ustanovah. Namenjen je tako bolnikom, ki ne znajo slovensko, kot zdravstvenemu osebju.

Jesenice – Tako priseljenci kot zaposleni v zdravstvenih ustanovah se pogosto srečujejo s težavami pri sporazumevanju. Mnogi priseljenci namreč ne znajo dovolj dobro slovensko, da bi lahko razložili, kakšne zdravstvene težave imajo, zdravstveno osebje pa pogosto ne obvlada tujega jezika, ki ga govori pacient. Na Jesenicah, kjer živi posebej veliko priseljencev, so že pred leti v ta namen zaposlili prevajalko, ki pomaga pri komunikaciji s tujci v različnih ustanovah. Pred kratkim pa je nastal tudi šestjezični slovar s področja zdravstva, ki so ga, zanimivo, izdelale kar ženske iz drugih kulturnih okolij, ki živijo na Jesenicah. Gre za skupino žensk različnih narodnosti, ki so vključene v projekt Socialna aktivacija Gorenjske, ki poteka pod okriljem Ljudske univerze Jesenice.

Slovar nosi naslov Prva pomoč pri sporazumevanju in je namenjen najosnovnejšemu sporazumevanju na temo zdravstva. V slovarju so prevedene besede, ki jih najpogosteje uporabljamo pri pregledih v zdravstvenih ustanovah, in sicer v albanščino, španščino, bosanščino, arabščino in makedonščino. Kot so zapisale snovalke, vsebuje besede, ki so lahko v pomoč zdravstvenemu osebju in tudi pacientom, ki ne znajo slovensko. Brez znanja jezika namreč lahko pride do različnih nesporazumov, kar je v primeru zdravstvenih težav lahko tudi usodno. Slovar je za zdaj na voljo le v elektronski obliki, v prihodnje morda dobi tudi tiskano različico.

Izdelava slovarja pa je le eden od rezultatov projekta, ki od lani poteka tudi na Jesenicah in je namenjen socialni aktivaciji žensk iz drugih kulturnih okolij, ki so brezposelne in slabo poznajo slovenski jezik. V več mesecev trajajočem programu jih spodbujajo, da pridobijo nova znanja in veščine, tudi samozavest, da se lažje vključujejo v okolje in morda najdejo tudi zaposlitev. V nasprotju s stereotipi, da so priseljenke »lene in samo doma«, Polona Knific z Ljudske univerze Jesenice pravi: »Te ženske so res motivirane, zelo rade bi se naučile govoriti slovensko, želijo si delovnih izkušenj in res jim ni všeč, da se zadržujejo samo v družinskem krogu; želijo si iti med ljudi, imeti službo, se osamosvojiti in storiti nekaj ne le zase, ampak tudi za širše okolje.«