Denar je, kaj pa projekti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / sreda, 26. avgust 2020 / 06:38

Slovenija mora do konca leta 2023 počrpati še 1,8 milijarde evrov iz trenutne finančne perspektive in 312 milijonov evrov iz sklada za okrevanje, v naslednji finančni perspektivi pa ima na voljo deset milijard evrov. Bomo znali počrpati vsa sredstva?

Brdo pri Kranju – Slovenija ima do leta 2030 prek treh različnih mehanizmov na voljo dvanajst milijard evrov evropskih sredstev, od tega 3,6 milijarde evrov posojil. Ključno vprašanje je, kako jih učinkovito počrpati, o čemer je minuli petek na Brdu pri Kranju potekal delovni posvet premierja Janeza Janše in članov ožje delovne skupine za usklajevanje investicij iz sredstev EU z župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij. Želja je veliko, saj so samo ministrstva do posveta posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, občine pa za 11 milijard evrov. Po besedah ministra za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonka Černača bo vlada v naslednjem mesecu opravila evalvacijo predlaganih projektov z vidika možnosti njihove umestitve v finančne okvire, ki jih ima Slovenija na voljo. »Cilj je, da se sredstva najprej skrbno načrtujejo, da se zagotovi gospodarna poraba in tudi učinkovito upravljanje ter da gredo sredstva k vsebinam, ki bodo imela dodano vrednost za ljudi,« je poudaril.

Gorenjski župani so posvet zapuščali večinoma zadovoljni. »Namen posveta je bil, da občinam predstavijo novo kohezijsko obdobje 2021–2027, kar je bilo s strani predsednika vlade in ministrov tudi dobro predstavljeno,« je ocenil kranjski župan Matjaž Rakovec, ki ga je razveselila napoved debirokratizacije postopkov: »Na nas, Gorenjcih, pa je zdaj naloga, da smo povezani in da pripravimo uresničljive projekte.«

Tudi cerkljanski župan Franc Čebulj je ugotavljal, da je bil na posvetu finančni razrez naslednjega večletnega obdobja dobro predstavljen. Veseli ga tudi predlog premierja Janše, da naj čim več komunikacije med občinami in ministrstvi poteka po telefonu in ne preko dopisov. »Zelo bi bil vesel, da bi se na ministrstvih na telefon odzivali tisti, ki jih dejansko potrebuješ. To bi bila najhitrejša in najbolj učinkovita komunikacija, z dopisovanjem to ni možno,« je dejal Čebulj in dodal: »Na občinah in županih je sedaj naloga, da hitro pristopimo k projektom.«

»Dragoceno na tem srečanju je bilo to, da smo lahko govorili vsi. Bilo je dovolj časa, da smo predstavili probleme po regijah in občinah. Moramo pa iskati za Slovenijo, regije in občine pomembne zgodbe in rdečo nit. Največ denarja je predvideno za konkretne gradbene projekte in s tem se strinjam: ceste, železnice, infrastruktura,« je povedal tržiški župan Borut Sajovic.

»Veseli me predvsem, da so predstavili celotno finančno perspektivo, na nas in občinah pa je sedaj, da oblikujemo projekte, ki bodo realni in ne bodo le osnutki, da bomo lahko sredstva zares počrpali,« pa je poudaril Rok Šimenc, direktor BSC, Regionalne razvojne agencije Gorenjske »To pomeni, da se bomo morali po vsej verjetnosti tudi na regionalni razvojni agenciji reorganizirati in dati regionalnemu razvoju večji poudarek kot mednarodnemu sodelovanju,« je dodal. Glede zahodne kohezijske regije, kamor sodi Gorenjska, ga skrbi, da bo prihajalo do težav pri črpanju evropskega denarja, saj bo v novi perspektivi prejela le 40-odstotno sofinanciranje projektov. »O tem bomo morali voditi dialog z državo, saj občine ne bodo zmogle 60 odstotkov lastnega deleža,« je ob tem opozoril.