Zagotoviti kakovostno staranje

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so predstavili publikacijo Organizirane oblike zagotavljanja kakovostne starosti, kjer so med drugim predstavili kratkoročne in dolgoročne ukrepe za izboljšanje oskrbe starejših.

Ljubljana – Ob zavedanju naglega staranja družbe in posledicah epidemije covida-19 so v ZDUS pripravili izhodišča za družbeno vključenost in enako obravnavo starejših od dne, ko se upokojijo, do poslednjega dne, pri tem pa so poudarili zdravstveno preventivo, prostovoljsko pomoč v programu Starejši za starejše, domačo oskrbo svojcev in nego, ki je odvisna od zdravstvenega stanja posameznika. »Mnogi starejši občutijo slab gmotni položaj, imajo otežen dostop do dejavnosti, ki bi jih razbremenile, ne nazadnje tudi do zdravstvene oskrbe, sploh med epidemijo in po njej. Obstajajo tudi problemi, ki nastajajo zaradi nerazumevanja njihovega socialnega in bivanjskega položaja,« je poudaril predsednik ZDUS Janez Sušnik.

ZDUS zagovarja željo, ki jo starejši vse pogosteje izražajo, da čim dlje ostanejo v domačem okolju in na svojem domu, tudi v obliki sobivanja in medgeneracijske povezanosti, solidarnosti in ob pomoči lokalne skupnosti in države. »Opozoriti je treba na to, da starejši prav zaradi doseganja višjih starosti kot prej potrebujejo dlje časa različne oblike pomoči, tudi nego,« je pojasnil Sušnik in nadaljeval: »Zato še toliko bolj nestrpno pričakujemo zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil zlasti razmere v domovih za starejše.« Prisotni minister za zdravje Tomaž Gantar je ob tem dejal, da sta področji obravnave starejših in zdravstvo v tem trenutku dva sistema, ki sta najbolj izpostavljena in sta bila vrsto let zapostavljena. Pojasnil je, da je v tem tednu poslal v javno obravnavo zakon o dolgotrajni oskrbi. »Če smo na eni strani država, ki ima nadpovprečno število postelj v domovih, imamo na drugi strani podpovprečno število tistih, ki lahko kljub svojim težavam in boleznim živijo doma,« je dejal minister in dodal, da bodo z zakonom poskušali urediti obe področji, tako bivanje v domačem okolju kot tudi boljši ter višji standard in dosegljivost institucionalnega varstva.

Predstavniki ZDUS so poudarili še razumevanje in dojemanje domov za starejše občane. Pri tem so predlagali, da se institucionalna oskrba loči na domove za starejše, kjer bi prebivali bolj zdravi in vitalnejši stanovalci, in na negovalne ustanove, ki bi bili namenjeni tistim, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego. »V negovalnih domovih bi poskrbeli za ustrezno nego do konca življenja, v negovalnih bolnicah pa vselej, ko to zahtevajo zdravstveni posegi,« je objasnil Boris Janez Bregant, član Strokovnega tima za razvoj ZDUS, in dodal, da je treba takoj pridobiti nove kapacitete v domovih za starejše občane. »Novi domovi morajo ustrezati normativom četrte generacije, obstoječe pa je treba urediti na način, da bo v njih omogočeno izvajanje ustrezne zdravstvene nege in varno delo vseh v primeru epidemije,« je dejal Bregant. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič pa je glede domov za starejše še pojasnil, da v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, skupnostjo socialnih zavodov in strokovno skupino oblikujejo protokol ravnanja v primeru ponovitve epidemije; obenem želijo zagotoviti dodatno izobražen in usposobljen strokoven kader ter vzpostaviti t. i. rdeče cone.