Velik problem je brezposelnost

Mladi v Sloveniji so ob svetovnem dnevu mladih opozorili na številne probleme, predvsem na problem brezposelnosti.

Združeni narodi so pred enaindvajsetimi leti razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih. Na ta dan v državah razpravljajo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade. Letos je tema vključenost mladih v različne oblike delovanja na lokalni, državni in globalni ravni.

V Sloveniji je Sindikat mladih Plus opozoril na vse višjo brezposelnost mladih v razmerah sedanje »koronakrize« in se opredelil do podpor, ki jih za zaposlovanje mladih predlaga Evropska komisija. Mladinski svet Slovenije in Mladinska mreža MaMa sta predstavila položaj mladih, pomen mladinskih centrov in delovanje obeh organizacij, ki letos praznujeta jubilej – 30- oziroma 15-letnico delovanja. Urad za mladino je v poslanico ob svetovnem dnevu zapisal, da so prednostne naloge reševanje stanovanjske problematike mladih, iskanje prve zaposlitve in odprava prekarnih oblik zaposlovanja. Državni statistični urad je zbral podatke, ki zadevajo mlade.

Kot ugotavljajo v Sindikatu Mladi plus, so mladi, ki delajo v negotovih oblikah dela, kot so delo za določen čas, honorarno delo, delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, študentsko delo, delo v lastnem, na silo odprtem podjetju, bili in ostajajo prve žrtve vsake krize. To se je pokazalo tudi v sedanji »koronakrizi«: po podatkih sindikata se je brezposelnost od lanskega do letošnjega junija v Sloveniji povečala za 26 odstotkov, med mladimi pa skoraj za 44 odstotkov, največ zaradi poteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zdaj so mladi povprečno brezposelni 9,7 meseca, v sindikatu jih skrbi, da bo velik del kratkotrajno brezposelnih postal dolgotrajno brezposeln.

Po podatkih državnega statističnega urada je na začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo 310 tisoč mladih, to je starih od 15 do 29 let, kar je bistveno manj kot ob osamosvojitvi, ko je bilo mladih 430 tisoč. V prihodnje se njihovo število ne bo tako hitro zmanjševalo, kot se je doslej; projekcije kažejo na to, da bo leta 2080 v Sloveniji 280 tisoč mladih.

Na položaj mladih kaže primerjava rezultatov terenskega popisa 1991. leta in registrskega popisa iz leta 2018. Tako je bilo leta 1991 pri petindvajsetih letih starosti zaposlenih več kot 82 odstotkov mladih, predlani pa le 55 odstotkov. Pri starosti devetindvajset let razlika ni bila več tolikšna: v letu 1991 je bilo pri teh letih zaposlenih nekaj več kot 89 odstotkov mladih, v letu 2018 pa skoraj 81 odstotkov. Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila ob popisu 1991. leta 14,9-odstotna, predlani pa 12,3-odstotna. Zanimiva je primerjava glede življenja v družini: predlani je v primarni družini skupaj s starši ali enim od staršev živelo še skoraj 45 odstotkov vseh do devetindvajset let starih, ob popisu 1991. leta pa je bilo takih le 19 odstotkov. In koliko mladih pri devetindvajsetih letih že živi v svoji družini? Leta 1991 je bilo takih 74 odstotkov, predlani jih je bilo le dve petini. Ženske se odločajo za rojstvo otrok vse kasneje. V letu je pri petindvajsetih letih že imelo otroka manj kot dve tretjini žensk, predlani je bilo takih le petina. Kakšen pa je bil delež pri starosti devetindvajset let? V letu 1991 je pri tej starosti že rodilo 84 odstotkov žensk, predlani je bil ta delež 49 odstotkov.