Pokrajinska imena kot dejavnik identitete

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 8. avgust 2020 / 21:51

»V pokrajinski raznovrstnosti Slovenija spada med pokrajinske vroče točke Evrope. Na njeno raznolikost so opozorili že številni slovenski geografi, dodatno težo njihovim ugotovitvam pa dajejo pokrajinske klasifikacije Evrope, saj se na območju Slovenije stika več poglavitnih evropskih pokrajinskih tipov. Posledica pokrajinske pestrosti so tudi številna pokrajinska imena. Poleg klasičnih pokrajin so v slovenski zavesti še vedno močno zakoreninjene dežele, navezane na nekdanjo upravno členitev habsburške monarhije in njene naslednice Avstro-Ogrske. Z oblikovanjem dežel se je pojavila tudi zavest o deželni pripadnosti, ki je pozneje močno ovirala povezovanje slovenskega prostora znotraj habsburške monarhije. Ponekod še vedno lahko najdemo stare mejne kamne, ki opozarjajo na nekdanje deželne meje. Prekmurje je spadalo v ogrski del monarhije, ostale dežele, Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška ter Istra in mesto Trst pa v avstrijski del. Meje med deželami so potekale večinoma po naravnih ločnicah (reke, gorski grebeni). Edina dežela, ki je bila v celoti na slovenskem etničnem ozemlju, je bila Kranjska. Obsegala je skoraj polovico sedanjega slovenskega ozemlja in se delila na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko …« (str. 33–34) / »Monografija se osredinja na imena slovenskih pokrajin in njihovo povezavo s pokrajinsko identiteto. V uvodnem delu opredelimo temeljne pojme in podamo pregled obravnave zemljepisnih imen pri nas. V drugem delu kronološko pretresemo vire pokrajinskih imen, začenši z arhivskim gradivom. Sledi pregled novejših zemljevidov ter registrov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Na koncu so kot vir pokrajinskih imen predstavljene geografske regionalizacije. V tretjem delu so predstavljeni rezultati zbiranja pokrajinskih imen s pomočjo anketiranja. Med sklepnimi ugotovitvami lahko izpostavimo, da pokrajinska imena zrcalijo pokrajinsko identiteto in so pomemben dejavnik v zavesti njihovih prebivalcev, da niso hierarhično razporejena, pa tudi, da jih je večina trdo zakoreninjenih, da nekatera izginjajo in da je delež na novo uveljavljenih zanemarljiv …«

Prvi od gornjih odlomkov je iz knjige, drugi iz predstavitve tega študioznega geografskega dela na spletni strani založbe. Avtor knjige je gorenjskega rodu (roj. 1983 na Jesenicah), ime Gorenjske kot ene najbolj prepoznavnih slovenskih pokrajin pa »zrcali« dejstvo, da je gorenji del Kranjske. Smo Gorenjci zato kaj »gor vzeti«?