V garderobi slovite Barcelone tudi po slovensko

Ta teden se je v Španijo vrnil škofjeloški rokometni reprezentant Jure Dolenec, poleg njega pa bosta v Barceloni v novi sezoni igrala tudi Blaž Janc in mladi Domen Makuc.

Škofja Loka – Dobra dva meseca malce drugačnih počitnic kot jih je vajen, je v domači Škofji Loki preživel slovenski rokometni reprezentant in zadnje tri sezone član Barcelone Jure Dolenec. Kljub negotovim razmeram se je ta teden odpravil nazaj v Španijo, kjer v ponedeljek začenjajo pripravo za novo sezono. Še prej sva se pogovarjala o zaključku prejšnje in začetku nove sezone, ki je še vedno negotova.

Zaradi epidemije covida-19 je bil zaključek klubske in reprezentančne sezone za vas precej drugačen, kot ste načrtovali. Kako je vse skupaj potekalo?

V maju smo dobili obvestilo, da se špansko prvenstvo ne bo nadaljevalo in da smo državni prvaki. Že prej smo vedeli, da se bo liga prvakov nadaljevala šele decembra in tako smo 9. maja dobili dovoljenje, da gremo lahko domov. Poklicali smo na ambasado, kjer so nam povedali, katere dokumente potrebujemo. Usedli smo se v avto, cesta je bila prazna, na kontrolah ni bilo težav in hitro smo bili doma. Sledil je teden karantene, testi, nato pa smo se počasi vrnili v normalno življenje. Tukaj so se ukrepi začeli rahljati, začele so se odpirati celo restavracije ... To je bilo za nas skoraj nepredstavljivo, saj smo bili v Španiji več kot dva meseca praktično ves čas tako rekoč zaprti v hišo. Srečo sem sicer imel, da sem lahko treniral, saj imam v hiši manjši fitnes in tekaško stezo, kljub temu pa smo si z družino, ženo in sinovoma, čim prej želeli domov. Ko smo prišli v Škofjo Loko, sem začel kmalu delati z osebnim trenerjem Gregorjem Sobočanom. On mi je pomagal tudi po operaciji po poškodbi kolena in že od takrat mu zaupam in vem, da sem z njegovo pomočjo res dobro pripravljen. Seveda sem v zadnjem času treniral tudi na tekaški stezi.

Zadnji dve leti ste vodili tudi rokometno šolo v avtokampu Brioni. Letos ste jo odpovedali, kljub temu pa ste proste dneve izkoristili tudi za druženje z mladimi loškimi rokometaši?

Letos smo načrtovali tretjo izvedbo rokometne šole, vedeli pa smo, da bo zaradi olimpijskih iger morda problematična moja udeležba. Nato se je zaradi epidemije vse spremenilo in odločili smo se, da ne bomo šli z glavo skozi zid. Eden od ciljev šole je, da se mladi veliko družijo med seboj, prav tako pa si želimo, da v šolo pridejo vsi navdušenci za rokomet in ne le tisti, ki to zmorejo tudi finančno. Zato smo vsako leto poiskali veliko sponzorjev in staršem ponudili res dostopno ceno. Ker smo vedeli, da bodo zaradi epidemije in pomanjkanja časa za pripravo težave s sponzorji, bi morala biti cena precej višja. Tega si nismo želeli in na koncu smo se skupaj s klubom odločili, da letošnjo rokometno šolo odpovemo. To se je izkazalo za pravilno, saj v začetku julija nismo vedeli, ali bo meja s Hrvaško sploh odprta, in spet bi bili v negotovosti. Bomo pa seveda tretjo izvedbo pripravili drugo leto. Sem se pa vmes v Škofji Loki družil z mladimi rokometaši, vse sem obiskal na treningu. Prav tako sem bil skupaj z rokometašicami in člani, tako da smo se kljub odpovedi šole malce družili in otrokom je tudi to veliko pomenilo.

Čeprav aprila niste igrali kvalifikacij za olimpijske igre, ste se reprezentanti konec maja zbrali na priložnostnem treningu. Kaj vam je to pomenilo?

To ni bil pravi trening, šlo je za druženje, sestanek s selektorjem, opravili smo nekaj sponzorskih obveznosti. Glede na to, da smo bili večinoma v Sloveniji, smo si želeli dobiti občutek, da smo ekipa, reprezentanca. Če bi bilo vse po sreči in bi se uvrstili, bi bili trenutno na olimpijskih igrah. Tako pa nas kvalifikacije zanje čakajo marca drugo leto.

Znova se odpravljate v Španijo, saj začenjate pripravo za novo sezono?

Imeli smo kar dolge počitnice, zaradi epidemije pa so se v našem klubu odločili, da se znova dobimo 31. julija. Najprej nas čaka testiranje glede koronavirusa, nato pa še fizičnih sposobnosti. V ponedeljek, 3. avgusta, začnem treninge. Če bo vse po načrtih, nas nato konec meseca čakajo prve tekme. Koledar je za zdaj normalen, le da bomo imeli decembra še sklepni turnir lige prvakov za minulo sezono. Že prej bomo septembra začeli novo sezono lige prvakov. Ali bomo igrali pred navijači ali praznimi tribunami, še ne vem.

Kako je športnikom igrati brez navijačev?

Tega pa še ne vem, se mi še ni zgodilo. Bomo videli, gotovo pa bo vse skupaj čudno. V tem trenutku, ko smo pet mesecev brez tekem in je pred nami veliko negotovosti, je pomembno, da spet treniramo in igramo. Marsikdo je ostal brez kluba, marsikomu se je znižala plača ali je ostal brez nje. Tudi pri nas je bila v času karantene plača nižja. Tudi zato si najprej želimo, da se igra, četudi pred praznimi tribunami. Če se sezona ne bi začela, v klubu pač ne bi potrebovali igralcev in jih niti ne bi imeli s čim plačevati.

V klubu boste v novi sezoni dobili tudi dva slovenska soigralca. Ste že bili v stiku z njima?

Res prideta v Barcelono tudi Blaž Janc, ki je igral za Kielce, in mladi Domen Makuc iz Celja. Tako bo zanimivo v garderobi, kjer bomo gotovo govorili tudi slovensko. Prav tako se bomo družili zunaj garderobe in igrišč. Gotovo jima bom v pomoč, saj se dobro spomnim, kako sta nama z Matejem Gabrom ob prihodu v Montpellier pomagala Dragan Gajić in Vid Kavtičnik. Gre tudi za super mlada igralca, za katera upam, da nam bosta pomagala pri doseganju ciljev kluba. Strategija kluba je, da večinoma kupujejo zelo mlade igralce in pri 31 letih bom jaz že med starejšimi v ekipi.