Pogreša več kritične misli

Med letošnjo elito slovenskih maturantov, ki so dosegli vse možne točke pri splošni maturi, se je uvrstila tudi Anja Kustec z Gimnazije Škofja Loka.

Letošnja matura se bo zaradi razmer, v katerih je potekala, zagotovo vpisala v zgodovino; že priprave so potekale v posebnih razmerah. Kaj bo vam zlasti ostalo v spominu z letošnje mature?

Ravno to, da smo se morali vsi prilagoditi in da je to predstavljalo izziv tako za dijake kot profesorje. Hitro je bilo treba najti rešitev, ki bi bila vsaj približno enakovredna pouku v šoli, čeprav smo se kmalu začeli zavedati, da učenja prek spleta ni mogoče primerjati s tistim v razredu. Ugotavljam, da sem sama v šoli veliko bolj produktivna. Ker sem veliko naredila v šoli, mi je popoldne ostalo več prostega časa, pri učenju na daljavo pa se je delo razpotegnilo prek celega dneva. Potrebno je bilo veliko več discipline in organizacije. Sama sem na srečo zelo organizirana, zato sem imela mogoče manj težav kot kdo drug.

Nekateri so pozivali celo k odpovedi mature. Kakšno je bilo vaše stališče do teh pozivov?

Zdeli so se mi neutemeljeni, saj pri maturi šteje delo, ki ga opraviš v vseh štirih letih srednješolskega izobraževanja. Tudi zato sem potiho upala na zlato maturo, saj sem vedela, da če se bom potrudila, mi bo uspelo. Da postaneš diamantni maturant, pa je po moje potreben še kanček sreče, da se vse izide. A če si želel doseči dober rezultat, je bilo treba začeti delati že prej, dva meseca zagotovo nista dovolj. Ob odpovedi mature bi se pojavilo tudi vprašanje, kako urediti vpis na fakulteto. Na to tisti, ki so bili proti maturi, očitno niso pomislili.

Kako so potekale priprave, kdo vam je bil v največjo pomoč?

Profesorji so hitro odkrili aplikacijo Zoom in druge aplikacije, prek katerih smo lahko komunicirali. Postopoma se je oblikoval kar neke vrste dnevni urnik, saj smo na tak način opravili delo pri štirih ali petih predmetih v enem dopoldnevu, zato smo začenjali zelo zgodaj. Pri nekaterih predmetih, sploh teoretičnih, je bilo to lažje izvesti kot recimo pri matematiki, a se je tudi pri matematiki profesorica potrudila, da so bile ure kakovostno pripravljene. Vsi profesorji so nam bili resnično na voljo, nekateri so nam dali celo telefonske številke, da smo se lahko nanje obrnili s kakršnimkoli vprašanjem. Sama sicer nisem potrebovala veliko pomoči, a mi je bilo kljub temu v uteho, da sem vedela, da imam nekoga, na katerega se lahko obrnem, če bi naletela na težave.

Vas je kaj posebno skrbelo?

Poskusila sem se čim bolj potruditi in predvsem ne razočarati sebe, zato nisem bila pretirano obremenjena. Pomembno mi je bilo, da opravim tako, da bom zadovoljna s sabo. Če vem, da se na določeno stvar lahko uspešno pripravim, sem pomirjena. Imela sem zgolj »zdravo tremo«, ker pač ne veš, kaj te čaka.

Ste težko čakali rezultate?

Priznam, da po zaključku izpitov nisem veliko razmišljala o rezultatih, saj se je vmes veliko dogajalo. Zelo mi je odleglo, ko je bilo konec izpitov, potem pa sem se posvetila drugim stvarem in se z maturo nisem več obremenjevala. Tako tudi večer pred razglasitvijo rezultatov nisem bila pretirano nervozna, kljub temu pa sem se zjutraj že takoj po 7. uri prijavila v sistem. Najprej si niti nisem upala pogledati, ko sem zagledala 34 točk, pa sem komaj dojela, da se to dogaja. Tega res nisem pričakovala in sem bila zato toliko bolj presenečena.

Tak rezultat je najbrž težko že vnaprej načrtovati, kot ste omenili, potrebuješ tudi kanček sreče?

Po moje si res težko tako močno prepričan v samega sebe, da bi to že vnaprej pričakoval. Če preceniš samega sebe, velikokrat kaj spregledaš.

Kakšen je torej občutek, ko se uvrstiš med elito slovenskih dijakov?

Zelo sem bila vesela, takoj sem povedala ostalim družinskim članom in vsi so bili zelo veseli zame. Takoj smo poklicali tudi stare starše, ki so bili prav tako zelo navdušeni in ponosni name. Takrat sem se šele resnično začela zavedati, da mi je uspelo nekaj izjemnega.

Ob podelitvi maturitetnih spričeval so se vam drugi sošolci zahvaljevali za pomoč pri pripravah na maturo. Vam torej svojega znanja ni težko deliti tudi z drugimi, med vami ni bilo tekmovalnosti?

Tekmuješ predvsem sam s sabo, želiš si doseči rezultat, s katerim boš zadovoljen, in to sem privoščila tudi drugim. Imeli smo namreč različna pričakovanja, nekateri so potrebovali točke za vpis na fakulteto, drugim je bilo dovolj, da maturo opravijo. Že v osnovni šoli so se sošolci obračali name, ko so potrebovali pomoč, in vedno sem pomagala, če sem le mogla.

V kakšnem spominu vam bodo ostala srednješolska leta?

V zelo lepem, ker mi je gimnazija močno razširila obzorja; čeprav se z nekaterih vedami ne bom več ukvarjala, ostane neka podlaga za splošno izobraženost. Ob tem se tudi zaveš, da imaš lahko še toliko znanja, pa še marsičesa ne veš in se učiš skozi vse življenje, vedno lahko odkriješ kaj novega. Gimnazija ti zagotovo da neko širino, bolj sem odprta za družbene probleme in dogajanje v svetu na splošno, še bolj se naučiš sprejemati drugačnost.

Kateri predmet, če sploh kateri, vam je na maturi povzročal največ preglavic?

Vsak po svoje, pri vseh je bila snov zelo obsežna. Treba se je dobro organizirati, da učinkovito predelaš vso snov. Priprave pri matematiki so mi recimo vzele precej časa, ker je bilo treba narediti veliko vaj, reševati naloge ... Ne moreš zgolj odpreti zvezka in prebrati snov. Sama se sicer učim tako, da si na glas berem, ker si tako lažje zapomnim. Če mi ne gre, vse skupaj pustim in počnem kaj čisto drugega – grem v naravo, gledam televizijo, poslušam glasbo ... Vzamem si res pravi odmor, saj se potem lahko spet dlje časa zbrano učim. Tako ne zapraviš časa po nepotrebnem, ko sediš pred zvezkom, pa od tega kljub temu nimaš nič. In tudi čas, ki ga porabiš za druge stvari, ni stran vržen čas, saj je namenjen temu, da se sprostiš.

Ste potrebovali točke za vpis na fakulteto?

Imela sem srečo, da na izbrani fakulteti ni bilo omejitve vpisa. Verjamem, da je to lahko na maturi še dodatni pritisk.

Kaj boste študirali?

Izbrala sem prevajalstvo na ljubljanski filozofski fakulteti.

Ste si po maturi že privoščili kaj oddiha?

Vzela sem si veliko prostega časa. Gledam filme, za katere prej nisem imela časa, veliko tudi berem, kar je še ena moja strast, saj sem že med karanteno, ko sem imela prav tako malo več časa za branje, ugotovila, kako to pogrešam. Naredila sem si tudi že seznam, katere knjige si moram nujno izposoditi v knjižnici.

Pravite, da spremljate družbeno dogajanje. Kaj vas kot mlado intelektualko na globalni ravni najbolj skrbi in kakšno prihodnost bi si želeli za svojo generacijo?

Želim si, da bi več naredili na področju okoljevarstva in da se zavemo, da imamo samo ta planet in da se se mora vsak pri sebi odločiti, kako bo ravnal, da ga bomo ohranili. Ne smemo čakati na druge, vsak mora začeti pri sebi. Menim tudi, da se v medijih danes preveč postavlja čustva pred dejstva; na stvari je treba pogledati objektivno. Dokler se ne poglobimo, težko razumemo, zakaj nam kdo posreduje določeno informacijo. Pogrešam več kritične misli.

Kje vidite sebe čez recimo deset let?

V popolnem svetu v Luksemburgu v centru za prevajalce za Evropsko unijo. (smeh) Znanje tujih jezikov mi resnično veliko pomeni, saj ti odkriva nove dimenzije in nov pogled na svet – skozi jezik gledamo na svet okrog sebe in ga razumemo. Tudi slovenščino imam rada in bi si želela, da bi znali bolj ceniti svoj jezik; četudi se razvija, je treba slediti pravilom, ga negovati in ohranjati.

Kateri pa so vaši najljubši konjički, s čim si zapolnite prosti čas?

Na prvem mestu so zagotovo knjige. Najraje imam debele romane, pri katerih se povsem prepustiš branju in »padeš« v zgodbo. Rada tudi poslušam glasbo, za sprostitev pogledam kakšen dober film ali pa grem samo ven na kakšen sprehod. Takrat imam res čas samo zase.

Kakšne načrte imate za letošnje najdaljše počitnice?

Mogoče bomo šli na dopust kam znotraj Slovenije, lahko da tudi na slovensko obalo. Moj cilj je, da si res vzamem oddih pred nadaljevanjem šolanja. Uživala bom in se sprostila ob druženju z ljudmi, ki mi veliko pomenijo.