Prekmurje

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 29. julij 2020 / 12:27

Kolesarjenje ob Dravi je bil zgolj obisk prijateljice, prvi del dopusta smo preživeli v Prekmurju. Kamorkoli prideš, vse je polno slovenskih gostov. V preteklih letih so bili gostje večinoma tujci, Avstrijci, Čehi, Švicarji, letos smo pretežno Slovenci. Tujcem dopust v Prekmurju pomeni kopanje v termah, dobro hrano in pijačo, Slovenci v Prekmurju tudi ali predvsem kolesarimo. Tako se z gosti spreminjajo navade in Prekmurje je odlično opremljeno in označeno s kolesarskimi potmi prav za vsake potrebe. Če vam ustrezajo klanci, potem na Goričko ali v Radgonsko-Kapelske gorice ali pa vse do Jeruzalema in še kam. Vasi so na slemenu, odlične kolesarske in vinske ceste vodijo mimo vinogradov in zidanic od enega hriba do drugega. Če vam ustreza ravnina, je prava izbira Dolinsko in Ravensko ali pot ob Muri. Ko se vozim po Sloveniji, izbiram mikro lokacije, ki jih še nisem obiskala ali prevozila, in potem je vsak obisk že znanega kraja lahko tudi zabaven.

Letos smo prvič obiskali Porabje – Monošter, Dolnji Senik, Gornji Senik. Kako človek tukaj začuti slovenstvo, se sprašuješ in opazuješ vasi, napise, morda koga srečaš. Krajevni napisi so dvojezični, tudi uradna ustanova Slovencev v Porabju ima tukaj svoj sedež in seveda tablo, vrtec, ulice so poimenovane v dveh jezikih. Bila je nedelja popoldan in vasi so bile kot izumrle. Precej hiš je v zelo slabem stanju, nekaj je tudi novih. V vaški gostilni je sedel brezzobi posebnež. Prijazno pozdravi in kmalu se mu pridruži mlajši kolega. Namenoma ju nekaj sprašujem, da bi slišala porabski dialekt. Pogovarjata se in občasno tudi sama kaj pripomnim. Na koncu ugotovim, da sem v njunem pogovoru razumela besede sladoled, pivo, špricar, dobri bicikli. Vse ostalo je bilo nerazumljivo. Mladi večinoma odhajajo, vračajo se posamezniki, ki imajo svojo zgodbo. Ena takih uspešnih zgodb je Slovenska vzorčna kmetija v Porabju. Kmetija ima nekaj živine, sadovnjak, gostinsko ponudbo ob koncih tedna, sobe in apartmaje in je zgled, kako bi lahko tukaj človek tudi gospodaril. To so zgradili z državnimi sredstvi. Bila je nedelja in gostov iz Madžarske, Avstrije in Slovenije je bilo veliko.

Ljudje iščemo mir, domačnost in prav to smo tukaj dobili. Večkrat smo kolesarili po madžarski strani in vasi so tam slabše urejene, kolesarske poti vodijo po obeh straneh meje, cene gostinskih storitev na Madžarskem so skoraj polovico nižje. Prvič sem se vozila po Murski šumi vse do Muriše, kar je najbolj vzhodna točka Slovenije. Pritegnili so me mrtvi rokavi Mure, veliko čebelnjakov – vsi so nakladnega tipa, njive z žitom in ajdo. Velika nadloga so invazivne rastlinske vrste, žlezava nedotika in kanadska zlata rozga. Na več krajih po celotnem Prekmurju prodajajo domače izdelke, vino, bučno olje in semena, domači med – tudi ajdov in sončnični, česar na tržnicah pri nas ne najdemo prav pogosto.