Obročkali so mladiče štorkelj

Letos na Gorenjskem gnezdi devet parov štorkelj. Skupaj so vzgojile dvaindvajset mladičev, kar je šest več kot lani. V preteklih štirinajstih dneh je mladiče štorkelj obročkal Dušan Dimnik.

Tenetiše, Preddvor – Na Gorenjskem štorklje gnezdijo na devetih lokacijah. Kot je pojasnil Dušan Dimnik, ki se z obročkanjem ptic ljubiteljsko kot zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije ukvarja že 16 let, je letos v Žabnici in Škofji Loki po en mladič štorklje, v Preddvoru in Komendi po dva, v Tenetišah, Lahovčah, Cerkljah in na Olševku po trije, v Predosljah pa štirje. »V Škofji Loki nam štorklje žal ni uspelo obročkati. Prav tako ne vseh treh štorkelj v Cerkljah in ene v Lahovčah. Gre za tako velike mladiče, da že znajo leteti, in ko smo se približali gnezdu, so odleteli,« je pojasnil Dimnik in dodal, da so na Gorenjskem še tri gnezdišča, in sicer na Mlaki, v Vopovljah in še eno v Škofji Loki, ki pa so zapuščena.

Glavni cilj obročkanja ptic, pojasnjuje Dimnik, je pridobivanje podatkov za namene raziskav in varstva narave. »Obročkanje je znanstvena metoda zbiranja informacij o načinu življenja ptic in proučevanja ptičjih selitev,« je povedal in dodal, da obročkanje organizirajo državni centri za obročkanje ptičev, ki so odgovorni za usklajevanje dejavnosti v državi in delujejo v okviru Evropske zveze za obročkanje ptic Euring. Ptice, med njimi tudi štorklje, obročkajo običajno v gnezdu kot mladiče.

Bela štorklja, ki se pojavlja v Sloveniji in kjer na celotnem območju gnezdi do dvesto parov, je ptica selivka. »Štorklje so spremenile način prehranjevanja, zato so se razširile po Sloveniji. Selijo se za hrano. Nekoč so bile značilne predvsem za Prekmurje, danes pa jih najdemo tudi na Dolenjskem, Gorenjskem in na območju Ljubljane,« je povedal Dimnik. Štorklje prezimujejo v južni Afriki, iz prezimovališč pa se vrnejo v drugi polovici aprila. Od aprila do julija je zanje čas gnezdenja. Štorklje si gnezda, ki so narejena iz vej ter postlana s travo, postavijo na dimnikih, električnih drogovih, zelo redko na drevesih. »Mlade štorklje jeseni odletijo na jug Afrike in se po treh do petih letih, ko spolno dozorijo, vrnejo na približno isto mesto,« je povedal Dimnik in kot zanimivost dodal, da štorklja, ki jo je leta 2015 obročkal v Cerkljah, letos gnezdi v bližini Murske Sobote. Nekateri posamezniki, ki so jim štorklje posebno ljube, jim postavijo umetna gnezdišča. Eno takih umetnih gnezdišč je v Žabnici, kjer je drog s podstavkom, na katerem so štorklje zgradile gnezdo, nedaleč od svojega doma postavil Matjaž Mravlja. Pogoje za gnezdenje pa je štorkljam pripravil tudi Vili Planinc na Olševku, ko je postavil drog ob kozolec. Mravlja je tako kot vsako leto tudi tokrat pomagal Dimniku pri obročkanju in mu priskrbel dvigalo. »Pri obročkanju je najtežje pridobiti dvigalo, ki te dvigne do gnezda. Pri tem mi pomoč ponudijo kranjski poklicni gasilci, gospod Mravlja ter občini Cerklje in Komenda,« je dejal Dimnik.

Sogovornik nam je še pojasnil, kaj moramo storiti, če najdemo ptico z obročkom. »Vsako obročkano ptico, ki jo najdete, prijavite v državni center za obročkanje. V Sloveniji je to Slovenski center za obročkanje ptičev, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije,« je povedal Dimnik in nam za konec še zaupal, da so letos januarja na smetišču v Madridu opazovali in tamkajšnjemu centru javili mlado štorkljo, ki jo je lansko leto obročkal v Cerkljah.