Nevarni digitalni svet

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 19. julij 2020 / 10:44

»Trenutno smo priča nastanku algoritemskega ustroja sveta, ki ga vodi elitna skupina mladih, belih, zelo premožnih moških. Odločitve, ki jih sprejema teh nekaj ljudi, vplivajo na večino človeštva …« Kdo to trdi, za kaj gre?

Pesimistični pogled

To trdi Tonje Hessen Schei (1971), norveška režiserka, scenaristka in producentka. Zdaj promovira politični triler iHUMAN, ki upodablja temačen digitalni svet in postavlja vprašanja o umetni inteligenci, oblasti in družbenem nadzoru. Ta dokumentarni film sledi pionirjem na čelu nevidne revolucije umetne inteligence, da bi razkril, kako se ta tehnologija razvija in implementira. Idejo za film je dobila leta 2014, ko je snemala dokumentarec Drone, o tajni vojni brezpilotnih letal, ki jo vodi CIA. Tedaj se je prvič zavedela, kako globoko se je umetna inteligenca priplazila v naša življenja, ne da bi vedeli, kaj se dogaja. Vprašanje: Kako se umakniti nadzoru in ohraniti zasebnost? »Kot raziskovalna filmarka uporabljam metode iz raziskovalnega novinarstva. Ko sem snemala film Drone, je postala praksa, da novinarji puščajo telefone v drugih prostorih, ko delajo z občutljivimi temami. Večkrat sem v položaju, ko moram pustiti telefon v ločenem prostoru, da lahko govorim s kom. Vračamo se k osnovam medčloveškega sporazumevanja, papirju. Ves čas mislimo na to, kako šifrirati podatke, kako zaščititi informacije in najpomembneje – kako zaščititi svoje vire.« In kaj je spoznala na ta način? »Prepričana sem, da smo del matrice, ki smo jo zgradili povsod okoli nas in je iz nje nemogoče izstopiti, je pa znotraj te matrice mogoče najti prostore varne komunikacije. Če si danes denimo izbrišeš Facebookov račun, postaneš skorajda senca, ki pritegne še več pozornosti. Težko je oceniti, kaj storiti. Imam dve najstniški hčerki, ki jima ves čas dopovedujem, da je vse, kar objaviš na spletu, javno. Ni mi popolnoma uspelo, da bi preprečila njune objave, ampak se res trudim. Tudi z izobraževanjem skozi filme lahko naredimo veliko. Film Drone smo pokazali 80.000 norveškim najstnicam in najstnikom, iHUMAN pa za zdaj 14.000. Oni so nova digitalna generacija, govorijo ta jezik na drugačen način. Zavedajo se mnogih stvari, ki se jih mi starejši ne. Ta svet ni naš na način, kot je njihov. Pomembno je, da imajo znanje o tem, kako jim sledijo po aplikacijah in kako z njimi manipulirajo. Soočeni smo z ogromnimi tehnološkimi podjetji, ki vedo vse o nas in sodelujejo z obveščevalnimi službami in oblastjo, predajajo naše podatke v trgovanje, mastno služijo.« Tu nastopi osrednje vprašanje: je takšno ravnanje etično? »Soočeni smo z najmočnejšo in najdaljnosežnejšo tehnologijo našega časa. Popolnoma smo odvisni od naprav, ki postajajo vse pametnejše. Najti moramo etično ravnanje, ki ne bo samo naše zasebno, ampak bo vpeto tudi v lokalno okolje, in izvajati pritisk na vlade, da delujejo tudi mednarodno. S filmom iHUMAN smo delali z oblikovalci politike v Evropski uniji, imeli smo projekcije za Združene narode in v tehnološki industriji. Vprašanja, ki jih poudarjamo v filmu, so njihove stiske na dnevni ravni, odgovorov pa ni. Trenutno smo priča nastanku algoritemskega ustroja sveta, ki ga vodi elitna skupina mladih, belih, zelo premožnih moških. Odločitve, ki jih sprejema teh nekaj ljudi, vplivajo na večino človeštva. Facebook in Google sta vedno večja, načrtujejo le to, kako še bolj zrasti, kako zaslužiti še več denarja, ne da bi se zavedali, koliko odgovornosti prinaša njihova moč. Treba je prerazporediti moč. Glede etike pa bi bilo nujno pogledati, kdo programira kode našega sveta in prihodnosti. Kje je raznolikost? Večinoma gre za mlade fante. Kako zagotovimo zastopanost žensk, drugih narodnosti …?«

Optimistični pogled

Norveška avtorica je gornjim spoznanjem navkljub optimistična. »Sem zelo optimistična oseba in resnično verjamem, da smo ljudje odporni. Nihče ne mara biti zmanipuliran, nadzorovan. Temeljne svoboščine so na nitki, moramo se zavedati tega in zgraditi digitalno prihodnost. Navdihujoče je, da je splet zgradila vojska kot platformo, na kateri bi imel vsakdo glas. Zdaj gre predvsem za dobiček in tekmovalnost, za trge, ki vodijo digitalni svet. Če omejimo moč Googla in Facebooka in najdemo alternative, sem optimistična glede prihodnosti. Opogumljajoče se mi je zdelo tudi to, kakšna ustvarjalnost je na spletu vrela v času koronakrize. K sreči smo se znašli v epidemiji, v kateri imamo digitalne svetove.« (Vir: Nadina Štefančič, MMC RTV SLO)

Šahistov pogled

»Bistvo sodobne propagande ni le v napačnem informiranju ali vsiljevanju agende. Njeno bistvo je v izčrpavanju tvojega kritičnega razmišljanja, v uničenju resnice.« Tako je gornje dileme ubesedil Gari Kasparov (1963), eden največjih šahistov vseh časov. In tu ni kaj dodati.