Zelena luč obvoznici

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / petek, 17. julij 2020 / 10:15

Blejski občinski svetniki so v sredo na izredni seji potrdili varianto poteka južne razbremenilne ceste, kot jo predvideva že občinski podrobni prostorski načrt iz leta 2013.

Bled – To je zgodovinska odločitev občinskega sveta, je bilo večkrat slišati na in po izredni seji občinskega sveta Občine Bled, na kateri so potrdili traso južne razbremenilne ceste, ki so jo s podrobnim prostorskim načrtom določili že leta 2013. »Občinski svet je po več kot štiridesetih letih končal agonijo in negotovosti okoli izgradnje južne razbremenilne ceste in skozi sprejete sklepe zavzel jasno stališče, da predlogi civilne iniciative Mlino niso uresničljivi,« je poudaril župan Janez Fajfar. Kljub temu pa so prisluhnili tudi krajanom Mlina, tako da bodo poskrbeli za optimizacijo potrjene trase z omilitvijo vplivov na bivalno okolje. Za izvedbo teh ukrepov bo župan oblikoval posebno delovno skupino, so še sklenili na sredini seji.

Blejska občina je lani prisluhnila Civilni iniciativi Mlino in dala v presojo njen predlog poteka zadnjega dela trase. Svetnike so tako v sredo seznanili z idejno zasnovo variantnega poteka južne razbremenilne ceste po predlogu civilne iniciative in jo primerjali s prvotno predvideno traso. Primerjava je pokazala, da je varianta iz občinskega podrobnega prostorskega načrta bolj primerna z vidika vplivov na okolje, obenem pa je trasa tudi nekoliko krajša in za pet milijonov evrov cenejša. »Ima pa večji vpliv na kakovost bivalnega okolja, turizma in prostočasnih dejavnosti,« je razložil strokovni sodelavec občinske uprave Bled Aleš Mlakar. S tega vidika je sprejemljivejša varianta civilne iniciative, vrednost katere so ocenili na 21 milijonov evrov, ki pa ima po drugi strani večji negativni vpliv na zavarovana območja narave, kmetijska in gozdna zemljišča ter vode.

»Nosilci urejanja prostora so zelo nenaklonjeni varianti civilne iniciative, nekateri so uporabili celo besedo nesprejemljivo, ki jo redko uporabijo v svojih mnenjih. To je resno opozorilo, saj zelo verjetno pomeni, da te trase ne bi bilo mogoče umestiti v prostor,« je poudaril Mlakar. Traso civilne iniciative sta za nesprejemljivo označila kmetijsko ministrstvo in Zavod za gozdove Slovenije, saj da preveč posega v območje najkakovostnejših kmetijskih zemljišč in življenjski prostor divjadi, ministrstvo za obrambo pa jo je za nesprejemljivo ocenilo zaradi zagotavljanja varnosti na območju vadišča in strelišča Slovenske vojske Mačkovec, ki se mu preveč približa. Zato je po Mlakarjevih besedah treba vztrajati pri prvotno določeni trasi in si prizadevati za njeno čimprejšnjo izvedbo, obenem pa poskrbeti za njeno optimizacijo predvsem glede zmanjšanja vplivov na bivalno okolje. Kot je še opozoril, bi sprememba trase, tudi če bi jim uspelo pridobiti vsa soglasja, gradnjo zamaknila za vsaj od pet do sedem let. Gradnja ceste po trasi iz podrobnega prostorskega načrta pa bi se lahko začela že v začetku prihodnjega leta, je ob svojem zadnjem obisku na Bledu napovedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

V imenu civilne iniciative je spregovorila Meta Pazlar, ki je poudarila, da so tudi sami ves čas stremeli k temu, da bi se gradnja začela čim prej, a do lani sploh niso bili slišani. »Od vsega začetka smo se zavzemali izključno za ohranitev celovitosti zgodovinske vasi Mlino, ki jo trasa po podrobnem prostorskem načrtu preseka, pa tudi za ohranitev naravne in kulturne dediščine.« Verjame, da vseh teh težav ne bi bilo, če bi jim že prej uspelo najti skupni jezik z občino.

Odločitve blejskih občinskih svetnikov, da na podlagi predstavljenih informacij zavrnejo predlog civilne iniciative in potrdijo obstoječo traso, se je razveselil tudi bohinjski župan Jože Sodja. »S skupnimi močmi moramo zdaj pritisniti na državo, da izpolni dane obljube.« Ob tem verjame, da bodo blejski občinski svetniki lažje spali, ker so preverili tudi predlog civilne iniciative.