Naučil sem se, da ni nič samoumevno

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / / 20:58

»Mladim je treba dati priložnost, da se izkažejo, tudi če ob tem delajo napake,« pravi Gašper Zevnik, ki je nedavno iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel državno priznanje na področju prostovoljstva.

Gašper Zevnik je priznanje prejel za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju vzgoje in izobraževanja, socialne dejavnosti ter na področju civilne zaščite in reševanja. Že od mladih nog je aktiven na področju gasilstva, nato pa se je priključil tudi Družinskemu in mladinskemu centru Cerklje, kjer je vodil oratorij, ter Slovenski karitas, kjer pomembno prispeva k razvoju programa letovanja za otroke Počitnice biserov.

Tako nekako je zapisano v obrazložitvi nagrade, ki jo je nedavno prejel Gašper Zevnik iz Grada pri Cerkljah. Kot pravi, nagrada ne pomeni priznanja le zanj, temveč tudi za vse projekte in organizacije, v katerih deluje. Prav tako kot podelitev v predsedniški palači pa mu bo v spominu ostal tudi odziv kolegov, ki so mu pripravili lep sprejem in se z njim poveselili.

Gašper je desetletje sodeloval pri cerkljanskem oratoriju, skoraj toliko časa pa je tudi aktiven v programu Počitnice biserov, preko katerega Karitas omogoča strokovno vodene in brezskrbne počitnice v Portorožu tistim otrokom, ki sicer počitniških radosti na morju ne bi doživeli. Kot pravi, zelo rad dela z otroki in mladimi, saj ga napolnijo z energijo, kljub temu da s seboj nosijo tudi težke zgodbe. »Lani je bil na letovanju recimo otrok iz Angole, ki je bil žrtev trgovine z ljudmi in je imel za seboj res težko zgodbo. Večkrat pri nas letujejo tudi otroci, ki so jih zapustili starši. Imeli smo recimo fanta, ki zaradi teh travm niti besede 'mama' ni mogel slišati. Je pa takšnih otrok v vseh teh letih kar nekaj in težko omenim le dva primera,« pravi sogovornik, ki dodaja, da je ves trud, če ne prej, poplačan ob slovesu: »Posebno ko je letovanja konec, ko jim je ob slovesu hudo, jokajo, te objamejo, dobimo potrditev, da smo se res potrudili in da nam je uspelo. Vsekakor pa se prav zaradi teh izkušenj naučiš ceniti življenje, ki ga imaš. Zaradi tega sem bolj hvaležen za družino, ki jo imam, za prijatelje in okolico, v kateri prebivam. Naučil sem se, da ni nič samoumevno.«

Skozi prostovoljstvo je tudi sam pridobil zaupanje vase in občutek za odgovornost ter številne izkušnje, ki bi jih težko pridobil zgolj s počitniškim delom. »Mladim je treba dati priložnost, da se izkažejo, tudi če ob tem delajo napake, saj se le tako učijo,« pravi 24-letni strojnik, ki meni, da je prav tako pomemben tudi občutek pripadnosti okolju, ki se ustvari v takšnih okoljih.

Včasih ga sprašujejo, od kod navdih za prostovoljstvo oziroma pomoč drugim. A kot odgovarja, posebnega navdiha ni: »Mislim, da veliko več štejejo zgledi. Te sem imel v družini, pa pri bratrancih in sestričnah, ki so se začeli ukvarjati s prostovoljstvom, poleg tega je tudi okolica Cerkelj z DMC-jem in gasilci zelo spodbudno okolje za prostovoljstvo. Če te spremljajo takšni ljudje, potem čez noč postaneš prostovoljec.«

Čeprav prostovoljstvu namenja ogromno energije, pa Gašper čas najde tudi za druge stvari v življenju. Ravno v tem času se bo redno zaposlil, v prostem času pa se posveča dekletu, planinarjenju in alpinizmu, z veseljem pa pomaga tudi pri hišnih opravilih ter na njivi in pri čebelah, ki jih imajo doma. Tujina ga, v nasprotju s številnimi mladimi, ne mika preveč: »Slovenija mi je všeč, veliko mi je dala in sem navezan nanjo. Mislim, da mladi večinoma želijo ostati v lokalnem okolju, če se tu dobro počutijo in dobijo priložnost, da tu lahko tudi živijo. Sam imam vsekakor željo ostati nekje blizu, na Gorenjskem, kaj bo pa prineslo življenje, pa bomo videli.«