Figure domišljije in množice

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 15. julij 2020 / 08:44

Dve razstavi v eni postavitvi, vrhunska kiparja, učenec in profesor, oba akademika in nosilca odličnosti velike ali male Prešernove nagrade. Tokrat v galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju vodita dva naslova – Kipi za otroke Mirka Bratuše ter Množice in figure Draga Tršarja.

Kranj – Kakšno ugodje – stopati po pravljični deželi, posejani s figurami in podobami, ki naše misli usmerjajo od realnega k domišljijskemu in nazaj. Kipi za otroke je kipar Mirko Bratuša, nagrajenec Prešernovega sklada leta 2006 za razstavo v madridski galeriji Circulo de Bellas Artes leto pred tem, naslovil tokratno razstavo, svojo prvo v Galeriji Prešernovih nagrajencev. »Z naslovom nakazujem željo po gledalcu svojih del, ki je – tako kot otrok – neobremenjen. Razstavljeni kipi so namenjeni otrokom in odraslim. Otrok videno razume do določene stopnje, odrasli spet do druge, ampak če sta dovolj odprta, lahko vsak izmed njiju kip opazuje na podlagi svojih izkušenj, znanja, želja, da ne rečem s svojim lastnim načinom gledanja,« pove Mirko Bratuša ter s tem misli na obiskovalce, ki nimajo vnaprej določenih predstav, kaj naj bi na razstavi videli. »Vemo, kaj je moda v umetnosti. Sam se je nekako želim otresti, s tem pa mogoče tudi vnaprej pripravljenih gledalcev.«

Ali kot je k njegovim delom na razstavi zapisal dr. Jožef Muhovič: »Gre za kipe, ki jih lahko razumejo, se pravi preplezajo, otipajo, raziščejo in vključijo v domišljijske igre otroci, ko se z dušo in telesom vzpenjajo po poti spoznavanja sveta. In gre za kipe, ki jih lahko razumemo odrasli, ko za navidezno zacementiranostjo videzov in navad odkrivamo 'drugo plat stvari', drugačna obzorja in oblike drznosti, kar v nas budi željo, da bi se prenovili, regenerirali tudi sami.« Bratuša je večino razstavljenih del ustvaril v zadnjega pol leta. »Ko smo se konec lanskega poletja dogovarjali za razstavo, sem si najprej ogledal prostore in sem jih nekako med delom miselno umeščal po galeriji. Nekaj del iz brona je starejšega datuma, predvsem keramika pa je nastajala na zadnjega pol leta.«

Osrednje delo razstave iz brona in nerjavečega jekla z naslovom Usedlina NG, ki v višino meri kar 245 centimetrov, je na lesenem podstavku svoje mesto dobilo v atriju Pavšlarjeve hiše. Figura daje občutek, da si je sama izbrala svoj prostor. »Atrij se mi je zdel zelo zanimiv, kip pa se je dalo zelo lepo umestiti vanj. Seveda pa ga glede na višino drugam tudi ni bilo mogoče postaviti,« je v duhovitem tonu pojasnil Mirko Bratuša, ki v pritličju predstavlja dela iz brona, v nadstropju prevladuje keramika, v drugem nadstropju pa so na ogled dela iz nagrajenega opusa Neimenovani.

Ko gre za dela v bronu, Bratuša pove, da njihova izdelava poteka skozi določen proces, za kar je potreben čas. »Med različnimi fazami izdelave teh kipov tako delam tudi z drugimi materiali, na primer keramiko,« pove kipar; ko gre za keramiko, pa o – lahko bi rekli – sobivanju z deli svojega profesorja z akademije dodaja: »Drago Tršar medij keramike razume na neobremenjen način. Mislim, da nima nekih vnaprej izdelanih predstav, ampak enostavno dela, dela in dela v nekem eruptivnem zanosu. Sam delam dosti bolj načrtno, vedno potrebujem jasno sliko o tem, kar bom naredil. Zdelo pa se mi je zanimivo, kako ta lepa različnost med nama nekako sodi skupaj. Ko gre za keramiko še posebej.«

Tršarjev svet množic

Drago Tršar danes, pri častitljivih triindevetdesetih, nedvomno velja za klasika celotne slovenske kiparske ustvarjalnosti, kot je umetnika na zaslužen piedestal v nagovoru k razstavi z naslovom Množice in figure postavil dr. Milček Komelj: »Z neuničljivo ustvarjalno energijo se najraje izraža v gnetljivih gradivih in vseh formatih, od orjaških spomeniških do miniaturnih, kot vsestranski kiparski ustvarjalec pa je tudi velik mojster glazirane keramike. Njegovo osrednje kiparsko oznanilo proslavlja obstoj človeka vsepovsod na zemlji, a tudi v oceanih in kozmosu, zato je njegova keramična razstava umetnikov pozdrav človeštvu, v katerem so intimno zajete njegova življenjska volja, igriva svežina, ognjevita eruptivnost in z neizčrpnim ustvarjalnim erosom napojena življenjska strast.«

V Galeriji Prešernovih nagrajencev se Drago Tršar, nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1968, Prešernovo nagrado za življenjsko delo pa leta 1990, tokrat predstavlja četrtič. »V Kranju sem večkrat razstavljal, saj je le korak od Ljubljane. Edinstvena v državi pa je pričujoča galerija, visok nivo razstavljavcev pa je zagotovljen, saj gre izključno za prejemnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Vedno sicer mislim, to je moja zadnja razstava, a se lahko zgodi, da bo še kakšna. Del, ki jih še nisem pokazal, je še kar nekaj,« se v galeriji dobro počuti Tršar, ki je v preteklosti v zbirko prispeval že več kot štirideset del, tokrat pa delo z naslovom Roka. Prav tako bo v galeriji ostalo delo Rizi-bizi Mirka Bratuše.